“Vpliv ruske propagande v Sloveniji je do zdaj (pre)močan. Skoraj vsaka novica o vojni v Ukrajini prihaja s komentarjem: kot poroča ruska tiskovna agencija … Po mojem mnenju mediji civilizirane države ne bi smeli citirati nobenega stališča Rusije glede vojne v Ukrajini, dokler se vojna dogaja na ukrajinskem ozemlju, dokler Rusi pobijajo ukrajinske otroke in civiliste, raketirajo bolnišnice in šole.”
Pogovarjali smo se z Evgenyjem Goreshnikom, višjim znanstvenim sodelavcem IJŠ v Ljubljani, ki je od leta 2010 tudi docent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Kot aktivist ukrajinske skupnosti v Sloveniji si vse od napada Rusije na Ukrajino februarja 2022 prizadeva pritegniti pozornost slovenke javnosti k dogajanjem v Ukrajini in opozarja na rusko propagando v medijih.
Ko je Rusija napadla Ukrajino, je podpora prihajala od vsepovsod, Ukrajinci v Sloveniji so bili cele dneve na nogah in zbirali humanitarno pomoč, prav tako tudi Slovenska Karitas in druge organizacije. Kako je danes, v 20. mesecu vojne?
Po eni strani so nekateri Ukrajinci, ki so živeli v Sloveniji že pred vojno, zdaj manj aktivni kot prej. Veliko od njih zdaj vzdržuje svoje starše in sorodnike, ki so zaradi vojne pobegnili v Slovenijo. To pomeni, da zdaj zagotavljajo sorodnikom nastanitev, jim finančno pomagajo, vsakodnevno svetujejo ter jim pomagajo s sporazumevanjem, in to vse seveda zahteva čas. Po drugi strani se je veliko ukrajinskih beguncev pridružilo skupini aktivistov in pomagajo na različne načine: od udeležbe na dobrodelnem koncertu do pomoči ranjenim ukrajinskim vojakom, ki so v Sloveniji na zdravljenju in rehabilitaciji. Julija leta 2023 je bilo ustanovljeno Društvo Ukrajincev Slovenije Razom, katerega glavni cilj je vsestranska pomoč in podpora v Sloveniji živečim ukrajinskim beguncem, seznanjanje Slovencev z ukrajinsko zgodovino, tradicijo, običaji in kulturo ter boj proti lažnivi ruski propagandi.
Kako sami doživljate vojno v domovini, ki ji še kar ni videti konca? V zadnjih tednih se vse bolj govori, da bo vojna trajala nekaj let …
Glede dogajanja na bojni črti in glede na to, da je EU podaljšala začasno zaščito ukrajinskih beguncev do marca 2025, je videti, da bo vojna res dolga. Zelo težko spremljam grozne novice iz Ukrajine. Veliko izobraženih in inteligentnih ljudi se zdaj bori za neodvisnost Ukrajine. V vojski so zdaj otroci mojih dobrih prijateljev, znanci in nekateri nekdanji sodelavci. Rusi so ubili mojega nekdanjega študenta. Raketirali so stanovanjsko hišo v Lvovu, v kateri je živela moja prijateljica še iz šolskih let. Mesto z dvema milijonoma prebivalcev, v katerem sem se rodil, Harkiv, je zdaj že napol uničeno. Naj ne pozabimo, uničen je jez Kahovske hidroelektrarne. To so hude posledice tega zločina proti človeštvu. To se v 21. stoletju ne bi smelo zgoditi!
Imate stike z begunci iz Ukrajine, ki so še zdaj v Sloveniji? Kako jim je tukaj? Se počutijo sprejete?
Seveda poznam veliko beguncev iz Ukrajine. V glavnem – na varnem so. Otroci obiskujejo šolo, neverjetno hitro so se naučili slovenščine. Večina mladine je zelo navdušena nad študijem v Sloveniji. Tudi odrasli se učijo slovenščine, nekateri so že našli službo, več beguncev se tudi aktivno udeležuje različnih dogodkov ukrajinske skupnosti v Sloveniji. Veliko se jih je do zdaj že vrnilo v Ukrajino, predvsem prebivalci ukrajinske prestolnice, ki je zdaj daleč od bojne črte. Ukrajinski begunci so se vrnili tudi v Herson, ki je bil osvobojen ruskih okupatorjev, in celo v mesto Zaporožje, ki je redno tarča topniškega obstreljevanja in bombardiranja. … Ljudje sanjajo o vrnitvi domov! Na žalost je za prebivalce, na primer Harkiva, še vedno prenevarno, da bi se vrnili, prebivalci zasedenih ozemelj (na primer zloglasnega mesta Mariupol) pa se preprosto nimajo kam vrniti.
Zdi se, da se slovenska javnost na vse, kar ukrajinska diaspora v Sloveniji organizira, bolj slabotno odziva. Se motim? Zakaj menite, da je tako?
Po eni strani vojna traja že leto pa pol, beseda Ukrajina že ni več tako “vroča” kot spomladi leta 2022. Po drugi strani takrat, ko se je na ukrajinskih protestih zbiralo 300, 500 ali celo 700 udeležencev, je bila tudi pozornost posameznih Slovencev pa tudi slovenskih medijev večja. Velikega zanimanja danes res ni ne glede na to, da je ukrajinska skupnost letos organizirala različne zanimive dogodke, na primer koncert vrhunskega mojstra klavirja Jevgena Hmaryja. Ampak to je naloga za nas, aktiviste ukrajinske skupnosti Slovenije – organizirati več raznovrstnih dogodkov in pritegniti pozornost ne le k vojni, ampak tudi h kulturi, umetnosti in zgodovini Ukrajine.
Nastop Ansambla Virsky, najboljšega ukrajinskega plesnega ansambla, je bil kar nekam spregledan …
Na žalost je bilo zanimanja za ta vrhunski plesni ansambel v Sloveniji veliko manj kot na primer na Japonskem ne glede na to, da je ansambel Virskega eden najboljših na svetu. Verjetno je bila ta skupina do zdaj za Slovence skoraj neznana. Ampak najbolj žalostno je dejstvo, da se je samo Demokracija udeležila tiskovne online-konference z vodjo ansambla Virskega.
Kako pa ocenjujete slovensko javnost, kolikšna je njena naklonjenost Ukrajini? Gotovo so velik problem družbena omrežja, facebook, X …
Zelo različno. Nekateri Slovenci vsestransko podpirajo Ukrajino, nekateri pa nesramno podpirajo ruskega znorelega diktatorja. Verjetno pa se zelo visok odstotek slovenskega prebivalstva ne zaveda dogajanja v Ukrajini. V vsakem primeru so Ukrajinci zelo hvaležni Sloveniji in Slovencem za pomoč, gostoljubje in podporo.
Koliko je v Sloveniji živa ruska propaganda o Ukrajini? Jo slovenski novinarji opazijo ali ne? Menite, da je bilo kaj nekorektnega poročanja?
Kako pa ocenjujete stališča slovenskih politikov do vojne v Ukrajini?
Vrsta slovenskih politikov je jasno izrazila polno podporo Ukrajini. Najprej omenim nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo, ki je prvi od voditeljev evropskih držav skupaj s predsednikoma vlade Poljske in Češke obiskal Ukrajino le tri tedne po začetku ruske agresije. Jasno so izrazili svoje stališče nekdanji predsednik države Borut Pahor, današnja predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, predsedniški kandidat Anže Logar pa več drugih politikov. Na žalost obstajajo politične stranke, ki skoraj neprikrito ovirajo pomoč Ukrajini. Vendar so Ukrajina in Ukrajinci v vsakem primeru zelo hvaležni, da Slovenija že od začetka ruske agresije vsestransko pomaga Ukrajini.
Izrael je v vojni, kaj to pomeni za Ukrajino? Kot sem zasledila, obstaja bojazen, da bi svetovna javnost pozabila na Ukrajino, od tega pa bi imela koristi Rusija. Ali to drži?
Bojim se, da bo teroristični napad na Izrael povzročil še veliko več težav, kot samo preusmeritev informacijskih valov od Ukrajine na Izrael. Če pogledamo v zgodovino: Izrael je v 75 letih svojega obstoja vzgojil 13 Nobelovih nagrajencev, zgradil razvito gospodarstvo in v puščavi razvil učinkovito kmetijstvo. Vedno išče možnosti za mirne sporazume s sosedi, ki pa so ga že večkrat napadli, na primer v letih 1948, 1967, 1973. Kaj pa so naredili Palestinci po umiku Izraela iz Gaze leta 2005? Na stotine obstreljevanj izraelskih mest, predori za tihotapljenje orožja in vzgoja otrok, ki imajo zdaj edini cilj v življenju ubiti Juda. Zdaj je bil Izrael na pragu podpisa zgodovinskega sporazuma s Savdsko Arabijo. To bi bil resen preboj ne le v medsebojnih odnosih, ampak tudi v priznanju Izraela s strani arabskih držav. Ta sporazum je bil raketiran enako kot izraelska mesta in vasi. Ne smemo seveda pozabiti, da je v ozadju napada na Izrael Iran – agresivna država, glavni tekmec Savdske Arabije za položaj neuradnega vodje Bližnjega vzhoda, država, v kateri lahko policija ubije 16-letno dekle zaradi “nepravilne obleke”, država, ki uradno deklarira cilj uničenje država Izrael in si močno prizadeva izdelati lastno jedrsko orožje.
Zelo nevarno za svet …
O tem, da je napad na Izrael koristen za Rusijo, ni dvoma. Ne samo zaradi informacijske politike, pač pa tudi zaradi upanja, da se bo mednarodna pomoč Ukrajini zaradi morebitne pomoči Izraelu zdaj zmanjšala. V času druge svetovne vojne je obstajal pojem sile osi: Nemčija – Italija − Japonska. Danes pa se da videti obstoj osi zla v povezavi: Severna Koreja – Rusija – Iran. To so države, ki ne upoštevajo mednarodnega reda, države, v katerih niti približno ne obstaja demokracija, države, ki odkrito grozijo drugim državam. In nič čudnega ni v tem, da Iran dobavlja orožje Rusiji, Rusija pa pripravlja prodajo sodobnih bojnih letal Iranu. Nekateri mediji poročajo, da tudi Severna Koreja pošilja strelivo iz svojih zalog v Rusijo. Danes je precej preprosto razumeti, katera država je na strani svetlobe, katera na strani teme. Civilizirane države upoštevajo mednarodni red, nimajo želje ukrasti ozemlje sosednji državi in ne grozijo vsemu svetu z jedrskim orožjem.
Ali nameravate v bližnji prihodnosti organizirati še kakšen shod, s katerim boste opozorili na vojno v Ukrajini, rusko propagando in teror?
Načrtujemo različne dogodke z namenom opozarjanja na ruski terorizem, ni nujno, da so to samo shodi. Obvezno bomo organizirali fotografske razstave, ki prikazujejo današnje stanje v Ukrajini, ter vojne zločine ruskega agresorja. Pokazali bomo dokumentarne filme o grozovitostih v Ukrajini po 24. 2. 2022. Skrivnosti se bodo razkrile in laži bodo razkrinkane prej ali slej!
Evgeny Goreshnik je bil rojen 9. 4. 1965 v Harkivu v Ukrajini. Po osnovni in srednji šoli (1972–1982) in študiju na Narodni univerzi Ivana Franka (1982−1983, 1985−1989, Lviv, Ukrajina) je doktoriral na Inštitutu za fizikalno kemijo ukrajinske akademije znanosti (Kijiv, Ukrajina, 1994). Po doktoratu je bil 5 let zaposlen na Narodni univerzi Ivana Franka (Lviv, Ukrajina) kot asistent in znanstveni sodelavec. Naslednje zaposlitve so bile na Max-Planck-Institut für Polymerforschung (Mainz, Nemčija, 1999–2000), Leibniz-Institut für Polymerforschung (Dresden, Nemčija, 2000), Université du Maine (Le Mans, Francija, 2000–2001), Georg-August-Universität (Goetingen, Nemčija, 2001–2004). Od januarja do marca 2005 je bil znanstveni sodelavec (štipendija) na Inštitutu Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenija. Od aprila 2005 naprej je zaposlen kot znanstveni sodelavec z delovno pogodbo, od julija 2023 pa kot višji znanstveni sodelavec. Leta 2010 je pridobil naziv visokošolskega učitelja oziroma docenta na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Je avtor in soavtor več kot 200 raziskovalnih člankov. Od začetka ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 kot eden izmed aktivistov ukrajinske skupnosti v Sloveniji poskuša pritegniti pozornost Slovencev k dogajanjem v Ukrajini in zagotoviti maksimalno podporo Ukrajini. Bil je organizator večjega števila shodov v podporo Ukrajine, fotografske razstave »Vojni zločini Rusije v Ukrajini« ter udeleženec številnih televizijskih in radijskih oddaj.
Lucija Kavčič