Tokrat sta se med nominiranci za ta njihov nečastni naziv znašli tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ker sta obe znani kot tisti, ki se zavzemata za človekove pravice, enakopravnost, opolnomočenje žensk, je nominacija presenetljiva. Le kaj seksističnega sta izjavili?
Klakočarjevi očitajo, da je za RTV Slovenija izrekla, da ni feministka, saj se zavzema za vsakogar, komur so mu človekove pravice kršene. Ne glede na to, ali je moški ali ženska, ali veruje, ali ne, ne glede na etnično pripadnost …
Musarjeva pa si je nominacijo prislužila z izjavo za Mladino, da se ne vidi kot feministka. Dejala je, da ženske ne potrebujejo prednosti, potrebujejo le enakopravnost. Če se ženska profesionalno izkaže kot bolj strokovna, naj ima prednost, sicer pač ne. Boriti se je treba proti temu, da boljša kandidatka odpade, ker je ženska.
Feministke in feministi kolektiva Rdeče zore in portala spol.si poosebljajo primer, v katerem se legitimno gibanje sprevrže v teater absurda.
Podeljevalke in podeljevalci bodeče neže sta za obe političarki ugotovili, da ne razumeta feminizma: »Temelj feminizma ni obrat šovinizma v drugo smer, pač pa njegovo izkoreninjenje, z intersekcionalnim feminizmom pa se enakost, ki ga definira, širi tudi onkraj vprašanja spola.«
Kaj so sploh želeli reči? Po njihovem današnji »popularni feminizem« (besedno zvezo uporabljajo kot nekaj negativnega) homogenizira feministično izkušnjo »na izkušnjo privilegiranih belih žensk srednjega in višjega razreda, namesto da bi se osredotočal na vse marginalizirane skupine in njihov boj proti različnim oblikam zatiranja, ki kot posledica prekrivanja različnih soodvisnih družbenih identitet sestavljajo enoten sistem zatiranja.«
Feministke in feministi kolektiva Rdeče zore in portala spol.si poosebljajo primer, v katerem se legitimno gibanje (vsaj nekatere skupine v njem) sprevrže v teater absurda. Zdaj zapostavljanje žensk pripisujejo že ženskam, ki se ne izrekajo, da so feministke, poleg tega so »krive«, saj jih vidijo kot »privilegirane bele ženske srednjega in višjega razreda«.
Izvorni feminizem je v srednji in višji razred pripeljal večji delež žensk (belih, rumenih, črnih …), kot jih je bilo kadarkoli v zgodovini. Zdaj so bele v očeh novodobnih feminističnih ajatol deležne očitkov, da so to dosegle.