Poljske obmejne sile uporabile solzivec in vodne topove, huje ranjen policist

Poljska je na meji postavila začasno ograjo, s katero skušajo migrantom preprečiti, da bi nezakonito vstopili v državo. Visoka je okoli 2,5 metra, obdaja jo rezilna žica. To bo glede na načrte nadomestila 5,5 metra visoka pregrada, dodali bodo še senzorje za zaznavanje gibanja in kamere. Novo pregrado bodo začeli postavljati decembra.

 A danes je že prišlo do hujšega incidenta, v katerem je po besedah poljskega notranjega ministrstva bil huje ranjen policist. Obmejne sile so proti migrantom, ki so po njihovih besedah metali kamne, sprostili solzivec in uporabili vodne topove. Na eskalacijo se je že odzvala Rusija in jo ostro obsodila. 

Več tisoč ljudi že več dni biva v gozdu na beloruski strani meje s Poljsko. Za njimi je nova mrzla noč, nekateri so jo preživeli oviti v odeje, drugi v šotorih. Številni so spali kar na mrzlih tleh ob mejnem prehodu Kuznica, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Migranti, ki večinoma prihajajo z Bližnjega vzhoda, že mesece skušajo prečkati mejo med Belorusijo in Poljsko. Zahodne države beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožujejo hibridne vojne oziroma namernega ustvarjanja migrantske krize na meji z EU. V povračilo na sankcije, ki jih je proti Belorusiji uvedla unija, naj bi namreč pred meseci začel načrtno vzpodbujati in organizirati prihode bližnjevzhodnih migrantov, ki jih nato množično odvažajo do meje s Poljsko, pa tudi Litvo in v manjši meri Latvijo.

Lukašenko svari pred izbruhom nasilja na meji s Poljsko

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes opozoril, da je treba za vsako ceno preprečiti morebitno nasilno konfrontacijo v migrantski krizi na belorusko-poljski meji. "Glavna stvar zdaj je, da zaščitimo našo državo in ljudi ter ne dovolimo spopadov," je poudaril predsednik, ki je sicer po oceni Zahoda sam odgovoren za omenjeno krizo.

Po navedbah beloruske tiskovne agencije Belta je Lukašenko ob tem še dejal, da imajo podatke o poskusih dostave orožja migrantom na meji s Poljsko. "Vem, da je že prišlo do poskusov, da se v začasne migrantske tabore dostavi orožje. Zgolj kot provokacije, ki bi lahko vodile v fizični konflikt. Tega v nobenem primeru ne smemo dovoliti. Ne smemo dovoliti, da bi ta tako imenovani problem sprožil razgreto konfrontacijo," je posvaril.

Lukašenko je uradni Varšavi danes očital, da vse to počne pod krinko ščitenja EU pred invazijo beguncev, ki jih je zahodna koalicija pod vodstvom ZDA zbombardirala in oropala. Poljski je obenem očital, da na meji nima le mejnih stražarjev, ampak tudi do 20.000 pripadnikov napadalnih enot z letalstvom in oklepniki.

Lukašenko je sicer danes odredil vzpostavitev začasnega zatočišča za migrante v bližini meje s Poljsko. Tega bodo vzpostavili približno 1,5 kilometra od meje s Poljsko v logističnem centru. V centru bodo lahko migranti ostali, dokler vprašanje migrantov na meji ne bo rešeno, so sporočile lokalne oblasti.

Na območju ob meji Belorusije s članico EU Poljsko že več kot teden dni tabori na tisoče migrantov, večinoma iz držav Bližnjega vzhoda. EU oblastem v Minsku očita, da jih namerno vabijo oziroma celo organizirajo njihove prihode v Belorusijo ter jih nato množično prevažajo na mejo in jih silijo v nezakonite poskuse prečkanja. Poljska je na meji postavila bodečo žico in na območje pripeljala na tisoče vojakov, ki premraženim in lačnim migrantom preprečujejo vstop v državo ali jih, če jim to že uspe, prevažajo nazaj na belorusko stran.

Lukašenko je sicer o razmerah na meji v ponedeljek govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel, kar je bil njun prvi pogovor vse od spornih predsedniških volitev avgusta lani, ki so v Belorusiji sprožili množične proteste.

O krizi so medtem v ponedeljek razpravljali zunanji ministri EU in potrdili razširitev pravnega okvira za sankcije proti beloruskim posameznikom in podjetjem, odgovornim za hibridne napade in izkoriščanje migrantov v politične namene. Dogovora o konkretnih imenih še ni. Pričakujejo ga v prihodnjih tednih za od 30 do 40 oseb in družin.

Skupni poziv slovenskih NVO vladi kot predsedujoči Svetu EU

Ob srečanju zunanjih in obrambnih ministrov Evropska unije je Koordinacija nevladnih organizacij za migracije in begunce na ministra za obrambo Mateja Tonina in na državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Stanislava Raščana naslovila skupno izjavo s pozivom, da Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske Unije naredi vse, da se čimprej razreši nastala humanitarna situacija na vzhodni evropski meji.

Poziv je podpisalo 17 nevladnih organizacij. med drugim Amensty International Slovenije, Danes je nov dan, Delavska svetovalnica, Društvo Ključ, PIC in Slovenski karitas. Kot so zapisali, ne morejo molčati, medtem ko v beloruskih gozdovih umirajo ljudje. "Eskaliranje nespoštovanja človekovih pravic in človeškega dostojanstva na hrbtih že tako ranljivih beguncev in migrantov, izpostavljanje migrantov nečloveškim razmeram, mrazu, lakoti, izčrpanosti in tudi izgubi življenja, je nedopustno in vredno obsodbe."

Hkrati so izrazili zaskrbljenost zaradi preprečevanja dostopa do azila in do mednarodne zaščite s strani vseh vpletenih držav. Spomnili so, da so vse države, podpisnice Ženevske konvencije o beguncih, zavezane k njenemu spoštovanju. 

Slovensko vlado pozivajo, da v vlogi predsedujoče Svetu EU na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov začne poglobljeno obravnavo obstoječega stanja ob vzhodni meji EU. Beloruske oblasti, države članice Evropske unije in institucije EU pa pozivajo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se zavzamejo za človekovo dostojanstvo, da bodo ljudje ob vzhodni meji z EU deležni humanitarne pomoči, pri čemer so izpostavili nujnost zagotavljanja pomoči, oskrbe in zaščite otrok.