Bitka za depolitizacijo Kolodvorske se najverjetneje seli na ustavno sodišče
Cilj novele zakona o RTV Slovenija je zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost, so v referendumski strani trdili zagovorniki novele zakona, ki jo je junija letos sprejel državni zbor.
Nika Kovač: Glas za javno RTV je glas za neodvisne medije
»Nisem skrivala, da sem se tega referenduma izjemno bala, saj so ljudje utrujeni od nenehnih glasovanj in od prepirov ter si predvsem želimo živeti v strpnem svetu, kjer velja načelo dostojnega življenja. Hkrati imam ogromno upanja, ker je glas za javno RTV glas za neodvisne medije, ki kritizirajo vse politike, ki omogočajo demokratično družbo, glas za je glas za strpnost in solidarnost. Zato upamo, da se je skupnost ponovno prebudila in da bomo na tem referendumu zmagali,« je v pričakovanju rezultatov glasovanja dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki se je izjemno angažiral pri prepričevanju volivcev naj podprejo zakon o RTV.
»Ljudje v Sloveniji so večkrat pokazali, da ne glede na starost in kako različni smo si, kako različne poklice opravljamo, si želimo enega - zaščite skupnosti, javnega dobrega, drug drugega, korektne družbe in dostojnega življenja za vse. Ta referendum je bil prav to. Spraševali smo se, ali želimo demokratične medije, ali si želimo politiko ven iz RTV. Upam, da smo pokazali, da smo tu zato, da premagamo zlo. Upam, da se bomo danes veselili. Vsi smo napeli vse sile.«
Zakon uvaja enotni svet zavoda s 17 člani. Od tega naj bi bilo šest predstavnikov zaposlenih, preostalih enajst pa bi na podlagi javnih pozivov imenovale različne organizacije. Javni zavod naj bi po predlogu vodila štiričlanska uprava, zato bi dosedanjemu vodstvu prenehal mandat. Kot posvetovalno telo sveta novela zakona uvaja petčlanski finančni odbor.
Gregorčič se bo po objavi zakona o RTVS v uradnem listu obrnil na ustavno sodišče
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič je ob neuradnih izidih glasovanja o referendumu o noveli zakona o RTVS, ki kažejo na uveljavitev zakona, poudaril, da se bo po objavi zakona v uradnem listu obrnil na ustavno sodišče. Rezultate je sicer komentiral kot pričakovane.
Na vprašanje, ali v prihodnosti razmišlja o prijavi za programskega svetnika, je odgovoril, da o tem še ni razmišljal. Napoveduje pa, da se bo še isti dan, ko bo zakon objavljen v uradnem listu, obrnil na ustavno sodišče. »Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS že nekaj časa pripravljamo. Želimo si namreč, da je pripravljena tako, da bo ustavno sodišče o njej tudi vsebinsko presojalo in je ne bo zavrglo iz procesnih razlogov,« je pojasnil Gregorčič.
Izbira nadzornikov in svetnikov je bila od sprejema seja veljavnega t.i. Grimsovega zakona leta 2005 v celoti prepuščena strankarski politiki. Strokovnjaki so že od vsega začetka svarili, da Grimsov zakon omogoča vdor politike v vodenje javnega servisa, najbolj izrazito pa se je to zgodilo v času tretje vlade Janeza Janše, kos si je stranka SDS podredila glavne vzvode odločanja na RTV Slovenija.
»Spremembe zakona so vsekakor pripravljene tako, da bodo z njimi vladajoči politiki odvzeti škarje in platno pri sestavi organov upravljanja in vodenja RTV Slovenija tako, da državni zbor ne bo imenoval niti enega člana sveta,« pa novela zakona ocenjuje dr. Igor Vobič s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Če bo zakon podprla večina, ga bo kot kaže najprej presojalo ustavno sodišče. Pritožbo na ustavno sodišče, če zakon ne pade, je že napovedal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki bi se mu mandat končal z uveljavitvijo novele zakona. V bran nasprotnikov novele zakona je stopil ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, ki je za Finance zapisal, da »zakon, tak, kot je, ne more prestati ustavnopravne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanja vsaj minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice.«
Odziv vodstva RTV Slovenija na neuradni izid referenduma
RTV Slovenija, nepogrešljiva javna, nacionalna in kulturna medijska ustanova, ostaja zvesta svojemu poslanstvu, verodostojnosti, strokovnosti in kakovosti. Še naprej si bomo prizadevali, da ohranimo zaupanje javnosti.
Referendum o RTV Slovenija in izražena volja volivk in volivcev sta pokazala, kako pomembno vlogo ima javni medijski servis za delovanje demokratične družbe. Poseben pomen pripisujemo opravljeni javni razpravi pred referendumsko kampanjo in med njo, kjer so imeli strokovnjaki in civilna družba priložnost soočiti mnenja, gledalci, poslušalci in bralci pa skozi vrsto oddaj o javni radioteleviziji podati svoja stališča do programskih vsebin. Dialog, sprejemanje kritik in spoštovanje pravne države je glavno vodilo obstoja vsake javne radiotelevizije. Poudarjamo, da bo RTV Slovenija tudi vnaprej delovala v skladu z zakonodajo in vsemi pravno določenimi postopki ter v najširšem interesu javnosti.
V prihodnjih dneh bo v ospredju obravnava ključnih dokumentov za nemoteno delovanje javnega zavoda, to sta programsko-produkcijski načrt in finančni načrt za prihodnje leto, ki so jih pripravila odgovorna uredništva skupaj z vodstvom in strokovnimi službami. Sprejem teh dokumentov bo omogočil nadaljnje ustvarjanje kakovostnih programskih vsebin ne glede na organizacijske spremembe, ki jih predvideva novela Zakona o RTV Slovenija, kar pomeni, da bodo naši uporabniki lahko nemoteno spremljali programske vsebine javne službe RTV Slovenija.
Na drugi strani pa v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri pripravi novele zakona o RTV Slovenija, prav tako pa sodelovana v referendumski kampanji, trdijo, da je sprejem novele nujen za uresničitev temeljnih ustavnih pravic in načel, ki jih je v svoji sodni praksi že ničkolikokrat poudarilo tudi ustavno sodišče.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je zapisala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih.
Pomembno je tudi poudariti, da zvišanje RTV-prispevka ni predmet vladne novele zakona. Tudi po referendumu bo prispevek ostal enak, to je 12,75 evra, nespremenjen je že od leta 2005. RTV Slovenija je sicer v skrb vzbujajočem finančnem stanju, izguba javnega zavoda bo letos menda znašala pet milijonov evrov.
