Nova minimalna plača v Republiki Sloveniji od januarja 2023 znaša 878 evrov neto oziroma 1.203,36 evra bruto. Do zdaj je ta znašala 778,48 evra neto oziroma 1.074,43 evra bruto.
Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne. Tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice (v nadaljevanju banke) pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev.
V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oz. 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti. Za vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo pa se lahko za anuiteto uporabi le 0,5 evra (DSTI* = 50).
V nadaljevanju navajamo izračun kreditne sposobnosti za posameznika s povprečno plačo, par s povprečnima plačama in par s povprečnima plačama ter dvema otrokoma, in sicer za dobo 20 let, za katero je v bankah sklenjenih največ stanovanjskih kreditov.