Živimo v družbah, v katerih prevladujejo moški

Enakost spolov in vključenost sta danes med pomembnimi merili, po katerih se ugotavlja uspeš­nost v neki panogi. Raziskovanje ni izjema. Čeprav ni hitre rešitve za odpravo neenakosti spolov, je EU opredelila strukturne spremembe, ki so potrebne v politikah in programih, da bi povečali udeležbo žensk v raziskavah in inovacijah ter izboljšali njihove poklicne možnosti.

Če ste ženska, ki sodeluje v znanst­venih raziskavah, in se želite povz­peti po lestvici napredovanja, bo vaša pot verjetno dolga. Poleg tega bo zahtevala veliko samozavesti, predanosti in poguma. Pri gradnji uspešne raziskovalne kariere je veliko izzivov – za mnoge ženske je to pravi tek čez ovire.

Vir stresa in izgorelosti je šolski sistem

Spodbujanje enakosti z institucionalnimi spremembami

Enakost spolov je že več kot desetletje ključna prednostna naloga v evropskem raziskovalnem prostoru. Da bi odpravili ovire, so bile organizacije, ki financirajo in izvajajo raziskave, z univerzami vred, pozvane k izvajanju institucionalnih sprememb na podlagi načrta za enakost spolov (Gender Equality Plans – GEP), podpora pa je bila zagotovljena v okviru dveh programov EU za financiranje raziskav in inovacij, in sicer sedmega okvirnega programa (FP7) in programa Obzorja (Horizon) 2020.

Načrti GEP so gonilo sistemskih institucionalnih sprememb, meni dr. Angela Wroblewski, sociologin­ja in višja raziskovalka na Inštitutu za visoke študije na Dunaju. Zato je za podporo enakosti spolov v raziskovalnem sektorju izredno pomembno, da evropska komisija spremlja izvajanje zahtev načrtov GEP.

Kot koordinatorka projekta Target, usmerjenega v strukturne spremembe v okviru programa Obzorja 2020, pri svojem delu uporablja pristop, ki presega formalno sprejetje načrtov GEP. Z izvajan­jem institucionalnih sprememb v sedmih inovativnih institucijah za enakost spolov na območju Sredozemlja, vključno z univerzami in organizacijami za financiranje raziskav, so v okviru projekta uvedli refleksivno politiko (razmišljanje o tem, kaj je delovalo in kaj ne) in orodja za vsako stopnjo načrta GEP – od načrtovanja in izvajanja do spremljanja in samoocenjevanja.

»Ko se je leta 2017 projekt začel, države, v katerih so naše institucije, niso imele oblikovanih politik za enakost spolov na področju raziskav in inovacij,« je dejala dr. Angela Wroblewski. »To se je zdaj spremenilo. Najpomembnejše je, da so vključene institucije postale prepoznavne kot pionirke na pod­ročju enakosti spolov. Menim, da je to zelo pomemben in zanimiv rezultat, saj lahko te institucije vplivajo tudi na nacionalni diskurz.«

Ne manjka strokovnjakinj, samo slišane niso

Univerzalne rešitve ni

Nacionalni kontekst je pomemben. Univerzalna rešitev, ki bi ustrezala vsem, namreč ne obstaja. Vsak pristop k institucionalnim spremembam je treba prilagoditi nacionalnemu kontekstu ter naravi, zgodovini in poslanstvu posamezne organizacije.

»Izziv je poiskati najboljšo rešitev za vsako institucijo in pri tem upoštevati nacionalni kontekst,« je pojasnila dr. Angela Wroblewski. »Vzemimo za primer to, da raz­iskovalke uhajajo iz svojih poklicev. Medtem ko je v srednjeevropskih državah, kot sta Avstrija in Nemčija, ta pojav zelo pogost, so razmere v Bolgariji in Romuniji povsem drugačne.«

Zaradi tega pojava povečanje števila žensk med diplomanti ne pomeni samodejno tudi povečanja deleža žensk med raziskovalci ali vodilnim akademskim osebjem. Veliko žensk v znanosti 'izgine' pri prehodu od doktorskega do podoktorskega študija ali naziva docenta. Druge se spopadajo z ovirami, ki upočasnijo njihovo napredovanje ali ga celo onemogočijo. Poleg tega prihaja še do učinka 'steklenega stropa' ali 'lepljivih tal'.

»Ta problem je razširjen v večini evropskih držav,« je dejala dr. Angela Wroblewski.

Ko je razmišljala o preteklem delu v okviru projekta Target, ki se je končal decembra 2021, je izjavila: »Institucijam so tudi v težkih razmerah uspeli občudovanja vred­ni dosežki. Romunska agencija za akreditacijo ARACIS je na primer postala prva romunska institucija, ki je sprejela načrt za enakost spolov. Univerza Hassan II v Casablanci pa je postala prva univerza v Maroku, ki je sprejela listino za enakost.«

»Na podlagi povratnih informacij naših partnerskih institucij smo ugotovili, da je zelo pomembno imeti ciljno usmerjene načrte za enakost spolov in podporo za raz­voj takšnih načrtov,« je še dodala. »To pa ni lahka naloga!«

Načrti GEP za zapolnitev vrzeli med spoloma

Po besedah Jörga Müllerja, sociologa in koordinatorja projekta ACT, je velik del težav povezan z zakoreninjenimi stereotipi o spolu in pristranskostjo glede spola.

FOTO: Blaž Samec

»Predvsem me zanima, kako se neravnovesja med spoloma sčasoma utrdijo in nenehno reproducirajo,« je dejal. »Obstaja veliko vrst neravnovesij med spoloma. Med najbolj zakoreninjenimi je premajhna zastopanost žensk na položajih odločanja ali na najvišji ravni v akademskem svetu.«

Zakaj je tako? Čeprav je odgovor na to vprašanje zapleten, so glavni razlogi očitni. »Kratek odgovor je, da živimo v družbah, v katerih so in še vedno prevladujejo moški,« je pojasnil Müller. »Neenakost spolov je vgrajena v samo strukturo naših družb. Moški so tisti, ki imajo moč, odločajo o virih in določajo, kaj se ceni in kaj ne.«

Sogovornik od leta 2018 raziskuje enakost spolov in institucionalne spremembe. V okviru projekta ACT koordinira raziskovalce iz 17 institucij iz držav članic EU pri oblikovanju skupnosti prakse – organskih instrumentov za inovacije, v katerih skupine strokovnjakov sodelujejo pri reševanju konkret­nih izzivov. Projekt ACT je podprl izvajanje osmih skupnosti prakse (v 144 organizacijah v Evropi in Latinski Ameriki) za spodbujanje enakosti spolov z institucionalnimi spremembami.

»To je izjemen dosežek, ki kaže na zavezanost vseh vpletenih k bolj vključujočemu raziskovalnemu in inovacijskemu okolju,« je povedal Müller. »Skupnosti prakse so v mnogih primerih strokovnjakom omogočile, da so premagali izoliranost in se povezali z drugimi, ki delajo na področju enakosti spolov. Zaradi tega so zlasti na Poljskem številne organizacije dosegle velik napredek.«

Gre za eno od prednosti enot­nega okvira za ocenjevanje prizadevanj organizacij. »Ključnega pomena je tudi pri najnovejšem predlogu evropske komisije, in sicer da načrti za enakost spolov postanejo merilo za upravičenost do sredstev iz programa Horizon Europe. To je velik korak naprej.« Javni organi, raziskovalne organizacije in visokošolske ustanove morajo imeti po novem pripravljen načrt za enakost spolov, če želijo pridobiti sredstva EU.

Naslednji korak bi lahko bila vzpostavitev evropskega sistema nagrajevanja v okviru projekta Cas­per. »Če bo uveden evropski sistem nagrajevanja in certificiranja za dosežke na področju enakosti spolov, bo s tem vzpostavljen enoten okvir za ocenjevanje institucionalnih prizadevanj organizacij po vsej Evropi v zvezi z načrti za enakost spolov,« je pojasnil Müller.

Da bi se povečala ozaveščenost javnosti o pomenu obravnave enakosti spolov v akademskih in raziskovalnih organizacijah, je evropska komisija letos uvedla tudi »nagrado EU za (akademske) zagovornike na področju enakosti spolov«. Podelili jo bodo največ štirim akademskim ali raziskovalnim organizacijam in bo delovala kot spodbuda za izpolnitev zahteve, da morajo visokošolske in raziskovalne organizacije, ki se prijav­ljajo v program Horizon Europe, imeti vzpostavljen načrt GEP.

Potreba po podpori načrtom za enakost spolov

Kljub nacionalnim razlikam se vse evropske države strinjajo, da oblikovanje uspešnih načrtov za enakost spolov zahteva tako kratkoročno kot dolgoročno zavezanost. To je glavni namen projekta Spear, ki ga je leta 2019 začela izvajati Univerza Južne Danske in ki evropskim raziskovalnim organizacijam pomaga pri oblikovanju lastnih načrtov za enakost spolov (GEP). S tem je projekt sprožil tudi potrebne institucionalne spremembe.

»Tisto, kar je v prvih treh let izvajanja projekta Spear name naredilo največji vtis in česar sem res vesela, je opažanje, kako ustvarjalni in učinkoviti so bili naši partnerji pri uporabi obstoječih virov in znanja v svojih posebnih okoliščinah. In kaj vse je mogoče doseči, če imamo dostop do kompetentnih smernic ter čas in podporo za skupna razmišljanja,« je povedala Eva Sophia Myers, koordinatorka projekta.

Kot vodja skupine za enakost spolov na Univerzi Južne Danske zelo dobro pozna izzive, povezane z enakostjo spolov, zlasti na pod­ročju znanstvenega raziskovanja. Pri tem izpostavlja dve vrsti izzivov. Prvi so izzivi, ki so posledica globoko zakoreninjenih tradicij, norm, praks, struktur, sistemov in postopkov. Druga vrsta izzivov pa temelji na konkurenci, elitizmu, moči in privilegijih.

»Oboji so prisotni v resničnem svetu ter v mislih in kognitivnih sistemih vsakega od nas – in obe vrsti izzivov se medsebojno krepita,« je pojasnila. »To pomeni, da smo vsi naklonjeni določenim usmeritvam, na naše vsakodnevno vedenje in odločitve pa močno vplivajo ti predsodki, norme in stereotipi.«

Osvoboditev od stereotipov je odvisna od naše pripravljenosti, da postanemo odprti za nova razumevanja in drugačne poglede. Toda po mnenju Myersove je pri tem odpor neizogiben. »Akademski svet je izredno tekmovalen in ljudje se pogosto potegujejo za omejen obseg sredstev. Vse to povzroča ostre boje za premoč. Uspešne strukturne spremembe, ki jih prinašajo pristopi k enakosti spolov, bodo neizogibno izpodbijale status quo – tudi na vodilnih položajih. Torej, če so člani akademske skupnosti resnični zagovorniki meritokracije, potem so aktivna prizadevanja za vključenost in enakost spolov edina pot naprej!«

Eva Sophia Myers, ki je tudi sama napredovala od študentske asistentke, asistentke raziskovalke, koordinatorke projektov, upravljavke raziskav, svetovalke za notranjo organizacijo do vodje uprave fakultete in zdaj vodje univerzitetne skupine za enakost spolov, je zagovornica pristopa strukturnih sprememb. »Menim, da je ta pristop k enakosti spolov na akademskem področju tesno povezan z lepimi in vzvišenimi vrednotami ter ideali v akademskem svetu,« je dejala.

»In po mojih izkušnjah si univerzitetni vodje, mentorji doktorskih programov, učitelji in raziskovalci pri delu prizadevajo za temeljito integracijo pristopov, ki spodbujajo inkluzivnost v vsakodnevnih praksah na univerzah.«

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.