Kolesarju je med vožnjo postalo slabo, da je nenadoma zgubil zavest in padel. Kako bi reagirali mimovozeči, kdaj so se nazadnje učili temeljnih postopkov oživljanja?
"Pred kratkim sem oživljala v sklopu službe," pove prva sogovornica, drugi sogovornik pripomni, da se je temeljnih postopkov oživljanja nazadnje učil na faksu, tretja sogovornica pa komentira, da je te veščine nazadnje vadila na prvi pomoči, tik preden je opravila izpit za avto.
Koliko od pridobljenega znanja pa so si zapomnili? Na testu inštruktorica Nina Kastelic budno spremlja vsak njihov gib.
"Najprej pokličemo rešilca na telefonsko številko 112," pripomni inštruktorica. Kmalu zatem udeleženka tečaja že preverja stanje: "Gospod, gospod, a me slišite?"
Če je oseba neodzivna, se najprej preveri dihalne poti. "Pogledaš, če je v dihalnih poteh kakšen tujek, potem pa primeš čelo, daš dva prsta pod brado, zvrneš glavo nazaj, se skloniš zraven in gledaš v prsni koš," pove Kasteličeva in doda: "Po 10 sekundah se odločimo, ali oseba diha ali ne diha. Če diha in je nezavestna, jo damo v bočni položaj, če ne diha, pa začnemo s temeljnimi postopki oživljanja."
"Gospod ne diha. Nisem prepričana, mogoče začnem z oživljanjem?" se sprašuje sogovornica, a Kasteličeva ji hitro priskoči na pomoč: "On ne diha, sedaj pa najprej odmeriš sredino prsnega koša, zatipaš ključnico, spodnji rebrni lok, palce daš skupaj in tako izvajaš stiske."
"Zelo pomembno je, da smo čim bolj navpično nad bolnikom in da delamo pravilno globoko, se pravi 5 do 6 cm v globino in pa hitrost 100–120 stiskov na minuto," glede oživljanja svetuje inštruktorica. "To je v bistvu pesem Stayin' alive, ni tako?" vpraša sogovornica, Kasteličeva pa ji na vprašanje zgolj pritrdi: "Tako je."
Če je v bližini defibrilator, ga uporabimo, kot prikazuje slika na elektrodah, in sledimo navodilom.
Vaja se že bliža koncu in Kasteličeva še malo spodbuja sodelujoče: "Še 30 sekund in menjava! Greš na kolena, kar pripravi se. Naredila bom tri stiske, četrti stisk je tvoj."
"Stresna situacija, vmes sem postala živčna, kot da bi šlo zares," po vajah pove sogovornica. "Enako se počutim tudi jaz, pa tudi naporno je vse skupaj, po 30 sekundah se že izmučiš," doda sodelujoči. "V realni situaciji bi po mojem vladala še večja panika, ampak nekako se poskušaš spomniti, kaj smo počeli na delavnici," pa zaključi sodelujoča.
Zato je treba temeljne postopke oživljanja, tako kot vse veščine v življenju, vaditi. Najbolj pomembno pa je še vedno pristopiti in pomagati.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.