Parlamentarna preiskava proti Olafu Scholzu bo stekla po velikonočnih praznikih, poroča Politico, ki ocenjuje, da bi bile lahko politične posledice resne.
Sicer ne gre za nove obtožbe, saj se je nemški kancler z obtožbami soočal že tekom volilne kampanje leta 2021, negativna kampanja takrat ni prinesla rezultatov, a je Scholzeva domnevna vpletenost ostala nerazjasnjena. Kot navaja časnik, so v javnost prišle nove podrobnosti, ki njegovo predhodno obrambo postavljajo pod vprašaj.
Hamburški regionalni parlament načrtuje zaslišanje Scholza v prihajajočih tednih. Desno-sredinska opozicija pa napoveduje preiskavo na federalnem nivoju. "V prvem parlamentarnem tednu po velikonočnih počitnicah bomo v nemškem bundestagu zahtevali parlamentarno preiskovalno komisijo o davčni aferi Scholz-Warburg," je v torek dejal namestnik predsednika poslanske skupine CDU Mathias Middelberg.
Tiskovni predstavnik vlade je dejal, da vlada načeloma ne komentira odločitev, ki so jih napovedali člani bundestaga "iz spoštovanja do ustavnega organa", poročajo nemški mediji. Vodja poslanske skupine socialnih demokratov Katja Mast je dejala, da CDU/CSU ne zanimajo dejstva, temveč strankarski taktični interesi. "Izpostavljajo obtožbe, ki so bile že dolgo nazaj ovržene," je dejala in dodala, da je odbor v Hamburgu pojasnil vsa vprašanja.
CDU/CSU ima dovolj poslanskih sedežev v bundestagu, da lahko ustanovi preiskovalno komisijo. Tudi v Levici so sporočili, da bodo takšno zahtevo podprli. Parlamentarne preiskovalne komisije lahko zaslišijo priče in izvedence ter zahtevajo dostop do dokumentov. Čeprav so ugotovitve povzete v nezavezujočem poročilu, bi lahko bile politične posledice precejšnje, navaja Politico.
Spornih 47 milijonov evrov in Scholzevo posredovanje
V okviru sheme "cum-ex" je bila leta 2017 prvič razkrita kompleksna davčna prevara, ki je lastnikom delnic omogočala, da so od države večkrat prejeli vračilo davka na podlagi izplačila dividend, čeprav so davek na kapitalski dobiček plačali le enkrat.
Scholz je pristal pod drobnogledom zaradi svojih povezav z eno od hamburških bank, vpletenih v shemo utaje davkov: v času svojega županovanja se je trikrat zasebno srečal z enim od lastnikov zasebne banke M. M. Warburg & Co., ki jo je takrat zaradi utaje 47 milijonov evrov davkov že preiskoval hamburški davčni urad. Finančni organi so leta 2016 opustili zahtevo, da od banke izterjajo plačilo davkov. Mnogi so se v javnosti začeli spraševati, ali je vrh socialnih demokratov posredoval v korist banke. Banka je sicer na koncu po posredovanju zveznega ministrstva za finance le plačala 50 milijonov evrov davkov.
Kancler že ves čas zanika, da bi v primeru skušal posredovati, hkrati pa ni razkril vsebine pogovorov na zasebnih srečanjih, ker da se ne spomni, o čem so se pogovarjali. Ti argumenti so sedaj postavljeni pod vprašaj, saj so se pojavile podrobnosti o za javnost zaprtem zaslišanju Scholza na odboru bundestaga julija 2020, na katerem so prisotni dobili vtis, da se zlahka spomni podrobnosti svojih srečanj z bankirjem. V opoziciji trdijo, da je Scholz začel govoriti, da se srečanj ne spominja šele kasneje, ko je postalo jasno, kakšne bi lahko bile posledice.
Državno tožilstvo v Hamburgu je marca sporočilo, da zaenkrat ne vidi začetnega suma v primeru kanclerjeve vpletenosti.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.