Neenotni tudi na referendum

Predsednik republike Borut Pahor in Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko sta včeraj pripravila soočenje stališč o noveli Zakona o vodah. Nanj sta povabila široko paleto strokovnjakov za vode, pobudnike referenduma in predlagatelja zakonske spremembe. Namen je soočenje stališč, ne poenotenje, je med razpravo dejal predsednik. In tako je tudi ostalo.

LJUBLJANA > Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v uvodu dejal, da novela spreminja zakon samo v dveh točkah. Prva - zagotovitev dodatnih sistemskih virov za vzdrževanje vodotokov iz sklada za vode, ni sporna, saj izboljšuje poplavno varnost, referendum so sprožili posegi na priobalna zemljišča. Vizjak je poudaril, da sedanji zakon omogoča oženje priobalnega pasu na nič metrov, za gradnjo katerih koli objektov, tudi zasebne rabe. Novela možnost oženja pasu ukinja. “Res pa je, da je to zdaj možno le znotraj naselij in obstoječih stavbnih zemljišč. A tudi poslej ne bo možno posegati izven zazidljivih zemljišč, ker tam ni možno dobiti gradbenega dovoljenja,” je dejal, saj da to onemogočata gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora. Gradnja bo tudi z novelo možna samo na zazidljivih območjih. Te določajo občine z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), h katerim morajo dobiti soglasje številnih soglasodajalcev, od zavodov za varstvo narave in kulturne dediščine do ministrstva za kmetijstvo, vodarjev in drugih. “Danes se lahko gradi tik do vode brez papirjev. Po novem pa bo tudi za enostavne objekte potrebno pridobiti vodno soglasje, pri čemer bo Direkcija za vode preverila, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz 37. a člena,” je poudaril Vizjak.

Očitki nasprotnikov

V razpravi je članica odbora Urša Zgojznik menila, da bi moralo biti soočenje stališč že prej, ne tik pred referendumom. Novela je po njenih besedah “luknjasta”, sprejeta na neprimeren način, brez široke strokovne razprave in brez javnosti: “Zato je tu pobuda za referendum. Vsak poseg v območja vodnih teles potencialno ogroža pitno vode.”

dr. Lidija Globevnik, Društva vodarjev Slovenije

“Novela odpira možnost pravnega nereda.”

Tudi predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije Barbara Kostanjšek je bila do novele kritična, ker da premalo upošteva odprto krajino ob vodi in v širši okolici “Novela je še eden v sosledju korakov nazaj. Črtanje naselij bo omogočalo gradnje za kmetijsko rabo na kmetijskih zemljiščih; ne vemo, kaj bo možno zunaj naselij, ker v prostorski zakonodaji niso jasno definirani pojmi, kot je recimo naselje. Lahko pričakujemo naval sprememb namembnosti OPN,” je dejala.

Prof. dr. Barbara Čenčur Curk, predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije, se ni strinjala z ministrom, da gre za majhne spremembe: “Čeprav gre samo za tri člene, imajo velik vpliv na poplavno varnost. Zato bi bila potrebna skrbna analiza, kaj to potegne za seboj. Res je, da obstoječi zakon dovoljuje zoževanje priobalnega pasu, a zato, ker ne dovoljuje posegov na priobalnem zemljišču.” Kot problematično je izpostavila možnost gradnje zunaj naselij, na vodnih zemljiščih in ob presihajočih jezerih ter slab inšpekcijski nadzor.

Prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanost o okolju na Institutu Jožef Stefan

“Na referendum bo državljan prišel s političnim mnenjem, čeprav gre za strokovno in medgeneracijsko vprašanje.”

Vizjak je odgovoril, da črtanje omejitve gradnje na naselja ne pomeni ničesar, ker zunaj zazidljivih zemljišč zaradi gradbenega in drugih zakonov ni mogoče zgraditi ničesar, glede nadzora pa, da ga krepijo s širjenjem pooblastil na občinske redarske službe.

Pritisk na občine

Kritična do novele je bila tudi predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik, ki je menila, da novela “odpira možnost pravnega nereda” in odpravlja previdnostno načelo.

Karla Jankovič z Ljubljanskega urbanističnega zavoda je opozorila, da so pritiski za posege ob vodah veliki, zato se jim bodo občne pri OPN težko uprle. Podobno je menil tudi okoljevarstvenik Uroš Macerl: “Kdor bo imel denar, bo pritiskal na občino in s tem bomo širili gradnje. Spuščamo odločanje z države na občine.”

Vizjak je na to ponovil, da morajo občine pred sprejetjem OPN pridobiti soglasja direkcije za vode in drugih državnih institucij: “Ne gre za premik z državne ravni na občino. Kje to vidite? Na OPN daje pogoje in soglasja država. Če so pogoji izpolnjeni, dobijo kljukico, sicer ne.”

Direktor Direkcije za vode Roman Kramer je navedbe Zgojznikove, da novela poslabšuje stanje voda, označil za zavajanje: “V 37. a členu jasno piše, da se vodno soglasje izda samo, če se ne poslabšuje stanje voda.” Vodno soglasje je upravni akt, ki ga strokovni delavci direkcije za vode izdelajo neodvisno, po razdelanem postopku o vsakem od pogojev, je poudaril. “Za vsakim okenčkom stoji uredba, predpis. Kjer študij poplavne varnosti ni, jih bo predlagatelj moral izdelati. Enako elaborat o vplivu na stanje voda,” je pojasnil Kramer. “Tudi mi znamo gledati kumulativno,” pa je odgovoril na očitek predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Tomaža Krištofa, da ni problem ena lopa, temveč ko jih je več in se njihovi učinki kumulirajo.

Postopek je bil (pre)kratek

Pravnik Aljoša Petek iz PIC nevladnih organizacij je dejal, da je bil postopek sprejemanja novele “zlorabljen, protiustaven in nezakonit. Ni bilo 30-dnevne javne razprave, sprejeta je bila po skrajšanem postopku.” Vizjak je odgovoril, da je javna obravnava bila; “ker gre le za nekaj členov, pa kratka, a zakonita”.

Strokovnjak za vode mag. Rok Fazarinc je menil, da bo to, ali je novela primerna, pokazal čas. Član odbora in profesor meteorologije dr. Klemen Bergant je pohvalil člen, ki širi namensko rabo sklada za vode, v spornem 14. in 37. členu pa “ne razberem strahov, na katere opozarjajo pobudniki referenduma.” Prof. dr. Milena Horvat, članica odbora in vodja Odseka za znanost o okolju na Institutu Jožef Stefan, je ob koncu ocenila: “Tukaj zbrana stroka ima različna mnenja. Državljani so dobili poziv na referendum. Kako naj odločajo? Na referendum bodo prišli s političnim mnenjem, čeprav gre za strokovno in medgeneracijsko vprašanje. Zakaj sprejemanje po hitrem postopku? Zakaj sploh?” Menila je, da bi bilo smiselno novelo še enkrat predelati.

---