DL: DSO - Kljub dvakratni podražitvi še premalo

5.12.2023 | 12:30

Po oceni bi bilo treba cene zvišati vsaj še za 15 odstotkov, menijo denimo v DSO Novo mesto.

Domska oskrba se je letos že redno in izredno uskladila z rastjo stroškov, a domovom to ne zadošča za nemoteno poslovanje

Institucionalno varstvo starejših se je letos podražilo že dvakrat. Po redni uskladitvi, ki je navadno vsako leto 1. marca, so domovi za starejše z dovoljenjem ministrstva za solidarno prihodnost s 1. julijem izvedli še izredno uskladitev cen oskrbe. Kljub že dvema letošnjima podražitvama pa nove cene oskrbe, kot pravijo v domala vseh domovih za starejše v JV Sloveniji in Posavju, izvajalcem socialnovarstvenih storitev ne omogočajo pozitivnega poslovanja v letu 2023.

Cene socialnovarstvenih storitev se usklajujejo enkrat na leto glede na letne rasti elementov cen, med letom pa lahko, kot določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Izvajalci dodatno uskladijo cene, če se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 odst. po zadnji uskladitvi in tudi če bi rast posameznih elementov v obdobju po zadnji uskladitvi imela vpliv na zvišanje cene za več kot 3 odst. »Pogoji za dodatno uskladitev so bili izpolnjeni, zato smo cene uskladili s 1. julijem,« pojasnjuje Mateja Jerič, direktorica DSO Novo mesto, kjer trenutno skrbijo za 379 stanovalcev, vključno z uporabniki dnevnega varstva, zaposlenih pa je 219 delavcev, kar z vključevanjem v delo upokojencev in študentov še zadošča za dosego normativa, odstopanja pa so pri posameznih skupinah zaposlenih. Z julijem so oskrbo I povišali za 5,8 odst., oskrbo IV pa za 6,4 odst. Vendar pa, kot dodaja direktorica, glede na rast stroškov, predvsem energentov in hrane, ta dvig cen ne zadošča za pokritje vseh stroškov poslovanja. »Po oceni bi bilo treba cene zvišati vsaj še za 15 odst.,« pravi.

UMETNO DOLOČANJE NAJVIŠJE CENE

Pristojno ministrstvo je, kot pravi direktorica DSO Krško Nuša Masnik, že ob redni uskladitvi cen ocenilo, da dvig ne dosega pokrivanja stroškov poslovanja. Zato je, ker sta se konec junija iztekla veljavnost Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, po kateri je država domovom sofinancirala stroške, junija domove obvestilo o možnosti izrednega dviga. Vendar je pri tem dvig cen omejilo.

»S takšnim načinom umetnega določanja najvišje cene drvimo v smeri nazadovanja. Prisiljeni smo varčevati pri naložbenem vzdrževanju in usposabljanjih. Nestvarno je namreč pričakovati, da smo domovi lahko nekakšen blažilec med dvigovanjem cen hrane in energentov ter počasnejšim dvigovanjem pokojnin,« pravi Nuša Masnik. Pri tem, dodaja, da ne gre pozabiti, da govorimo o 20.000 stanovalcih v domovih, v Sloveniji pa je še 500.000 upokojencev, ki živijo doma. »Za stanovalce v domovih se skuša upoštevati, da pokojnine ne sledijo dvigu življenjskih stroškov, ampak govorimo o 4 odst. vseh upokojencev v Sloveniji. Kaj pa preostalih 96 odst. upokojencev? Teh na blagajni trgovine nihče ne vpraša, ali zmorejo plačati enako košarico kot doslej,« pravi. V DSO Krško, kjer imajo 197 stanovalcev in s 114 zaposlenimi kadrovski normativ za zdaj še izpolnjen, so z julijem podražili oskrbo I za 5,73 odst. in znaša zdaj 27,49 evra na dan, oskrbo IV pa za 4 odst., na 43,17 evra. Pri tem ekonomska cena za oskrbo I trenutno znaša, kot opozarja direktorica, 31,12 evra.

POTREBNI DVIGI

Da omejeni dvig cene od ministrstva domovom zaradi višjih cen električne energije, živil, čistil in stroškov dela ne zadošča za normalno, pozitivno poslovanje, med drugim opozarja tudi direktorica DSO Metlika Ivica Lozar. Ob upoštevanju usmeritev in omejitev ministrstva so v metliškem domu, ki ima kljub prenovi matične enote trenutno 167 stanovalcev in 121 zaposlenih, primanjkuje pa jim strokovnega kadra, največ, 25 odst., bolničarjev, s 1. julijem ceno oskrbe I dvignili za 5,9 odst., ceno oskrbe IV pa za 6,2 odst. Da bi z novimi cenami lahko pokrili vse stroške poslovanja, pa bi bilo, kot pravi direktorica, predvidoma treba cene dvigniti za od 20 do 25 odst.

»Po pripravi simulacije za poslovanje ob koncu leta bi morali cene dvigniti v vseh treh enotah, in sicer v povprečju za 14 odst.,« pa pravi Darja Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, kjer so julija domsko oskrbo podražili v povprečju za 6 odst. »V posebni enoti, v kateri imamo več primerov, pri katerih je občina plačnica ali doplačnica, bi breme bolj padlo na občino, v splošnih domovih pa bi bilo verjetno več svojcev, na katere bi padlo breme povišanja cen,« pravi direktorica doma, ki ima v vseh treh enotah, na Impoljci, v Sevnici in Brežicah, 556 stanovalcev in 340 zaposlenih. Kadrovskih normativov ne dosegajo pri bolničarjih in srednjih medicinskih sestrah.

POVIŠANJA BREMENIJO VSE

Da je treba cene oskrbe dvigniti za približno 15 odst., so že pred julijskim dvigom opozarjali tudi v DSO Trebnje, ki ima 178 stanovalcev v matični enoti v Trebnjem in 36 v enoti Šmarjeta ter skupno 130 zaposlenih in deluje v okviru kadrovskih normativov. »Dvig cen za zgolj 6 odst., ki ga je dovolil ustanovitelj, zavodu ne bo omogočil uspešnega poslovanja ob koncu poslovnega leta,« pravi direktorica Petra Kušar Stojakovič. Ob povišanju cen oskrbe se običajno, kot pravi, poveča delež stanovalcev z doplačili svojcev, kar bi lahko preprečila država z dodatnimi proračunskimi sredstvi, vendar se za to kljub drugačnim napovedim ni odločila.

Da bo višja cena, ki sicer ne bo zadoščala za kritje vseh novonastalih stroškov, ker jih niso smeli upoštevati, vplivala na vse – na stanovalce, svojce in verjetno tudi občine –, meni direktorica DSO Kočevje Lidija Vardijan. V kočevskem domu, katerega zmogljivost je 170 stanovalcev, po normativu pa imajo okoli 100 zaposlenih, so oskrbo I dvignili za 5,9 odst., oskrbo IV pa za 6 odst.

Za 6 odst. so dvignili ceno oskrbe IV tudi v Zavodu sv. Terezije, ceno osnovnega bivalnega standarda pa za 5,2 odst. Tudi Sabina Hočevar Lenarčič, direktorica doma na Vidmu, ki sprejme 77 stanovalcev, za katere skrbi 51 zaposlenih, skladno s kadrovskim normativom, pravi, da višja cena oskrbe vpliva na vse plačnike oskrbe.

POD IN NAD NORMATIVI

»Po naši oceni bo pri stanovalcih, ki jim stroške pokriva tudi občina, največji delež povišanja prevzela ta,« pravi Robert Potočnik, direktor Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, v katerem so bili zaradi primanjkovanja kadra letos prisiljeni znižati zmogljivost zavoda z 221 na 190 mest, da bi tako vsaj približno vzdrževali razmerje med številom zaposlenih in stanovalcev skladno z normativi, za katere je, kot pravi Potočnik, sicer že dolgo znano, da so preživeti in zato že v osnovi bistveno prenizki za normalno zagotavljanje ustreznih storitev uporabnikom. Znižanje zmogljivosti zavoda, ki ima 99 zaposlenih, pa je bil poleg stroškov razlog, da so julija povišali cene oskrbe v povprečju za 10 odst., razen pri oskrbi IV, ki se je zvišala za 6,8 odst.

Nekoliko nad kadrovskim normativom pa so s 100 zaposlenimi, ki skrbijo za 165 stanovalcev, v DSO Črnomelj, kjer so z julijem oskrbo I povišali za 6 odst., oskrbo IV pa za 6,5 odst. Program dela in finančni načrt doma sta sicer predvidevala povišanje osnovne oskrbe I za 13,5 odst., povprečno povišanje cen preostalih oskrb pa za 10,4 odst. »Višji prihodki bi ob predpostavki sofinanciranja, povezanega z interventno zakonodajo, zagotavljali pozitivno poslovanje doma v letu 2023,« pravijo. Čeprav se je cena zvišala manj, kot so predvideli, pa ocenjujejo, da se v letu 2023 cene več ne bodo spremenile, saj so uvedli racionalizacijo sprejetega programa dela in finančnega načrta. Prav tako pa tudi menijo, da zvišanje cen na strukturo plačnikov bistveno ne bo vplivalo. Trend zadnjih let sicer kaže, da se veča delež samoplačnikov, ki bi s tokratnim zvišanjem lahko nekoliko zastal, kar bi posledično pomenilo, da bo nekoliko večji pritisk spet na doplačilih svojcev in občin, čeprav je to, kot pravijo, zaradi spreminjanja strukture stanovalcev težko vnaprej ocenjevati, tako kot je sicer tudi težko reči, kdo so samoplačniki, saj v veliko primerih svojci razpolagajo s prihodki stanovalcev.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Leskovšek Svete