"Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji," so o Mileni Zupančič v sporočilu za javnost zapisali organizatorji dogodka.
Poudarili so, da igralka z dosežki krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. "Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede," so še zapisali.
Za naslov Slovenka leta 2022 so se potegovale tudi poklicna gasilka Suzana Anžur, nekdanja kriminalistka Katja Bašič, modna oblikovalka in pionirka trajnostne mode v Sloveniji Matea Benedetti, biologinja in eksperimentalna onkologinja Maja Čemažar, deskarka na snegu Gloria Kotnik, okoljevarstvenica Erika Oblak, radijska novinarka Tatjana Pirc, muzikologinja in dirigentka Živa Ploj Peršuh, kiparka Urška Sršen in prevajalka Dušanka Zabukovec.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred prireditvijo kandidatke sprejela, jim čestitala in v nagovoru poudarila, da projekt že več kot tri desetletja dokazuje, da so izjemne posameznice eden od stebrov naše družbe.
"Vaša osebnost, vrednote, ki jih poosebljate, in raznolika področja, ki ste jih zaznamovale, deklicam in ženskam dokazujejo, da odličnost ne pozna spola in meja, četudi moramo ženske na svoji poti kdaj znati prebiti katerega od 'steklenih stropov'," je poudarila predsednica in sklenila, da je pečat sleherne od kandidatk kot tudi njihovih predhodnic neizbrisljiv.
Milena Zupančič je na prireditvi v dar dobila unikatni kipec, ki je delo priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica.
KANDIDATKE ZA SLOVENKO LETA
Suzana Anžur
Poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljica.
Katja Bašič
Nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori.
Matea Benedetti
Modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu.
prof. dr. Maja Čemažar
Biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene.si.
Gloria Kotnik
Deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. Dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila.
Erika Oblak
Zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas.
Tatjana Pirc
Prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202.
Živa Ploh Peršuh
Muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla.
Urška Sršen
Kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset.
Dušanka Zabukovec
Prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov – ali pa še bolj.
