Za smeti moramo poskrbeti sami

Pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da se je od bolnikov naučila, kaj v življenju zares šteje. Je vneta zagovornica javnega zdravstva, a hkrati poudarja, da ni uspeha brez truda. Za županjo kandidira tudi zato, da bi imeli vsi Ljubljančani dostop do osebnega zdravnika, saj jih ga kar 50.000 nima, da bi 300.000 občanov Ljubljane imelo svojo regionalno bolnišnico in da bi vsi Ljubljančani imeli možnost prehranske samooskrbe ter čiste pitne vode. »Kandidiram za zdravo Ljubljano,« poudarja. Želi postati obraz tistih, ki so nevidni. V politiki bo ostala, vse dokler ne bo zdravstveno oskrbljen prav vsak prebivalec Slovenije.

Ali podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani?

Ob predpostavki, da bo sežigalnica grajena po najmodernejših okoljevarstvenih standardih (princip BAT, angl. best available techniques), gradnji ne nasprotujem. V čisti Ljubljani moramo za svoje smeti poskrbeti sami. Toploto, ki nastane ob sežigu, pa uporabiti za ogrevanje, denimo zdravstvenih ustanov, športnih objektov, vrtcev in šol.

Ali bi morala Ljubljana po vašem mnenju slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Naš slogan je zdrava Ljubljana. Prekomerna osvetlitev v nočnem času škoduje našemu zdravju. Škodi pa tudi okolju, saj porablja energijo in prispeva k svetlobnemu onesnaževanju. Osvetljene naj bodo le najpomembnejše javne stavbe oziroma stavbe posebnega pomena za varnost in življenje v mestu. Smo za racionalno uporabo energentov ter za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja.

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

Ljubljana ima odličen geografski položaj, saj leži na stičišču vseh večjih poti in je križišče vzhoda in zahoda ter juga in severa. Bremeni pa jo slaba, negospodarna infrastruktura: počasna železnica, s prometom preobremenjene ceste in slabo izkoriščeno letališče. Zato je treba poleg izboljšanja infrastrukture, tudi električne, aktualizirati občinske prostorske načrte in hkrati zmanjšati birokracijo.

Ljubljana mora strateško privabljati podjetnike in spodbujati razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Zato se zavzemam za nižji davek na stavbno zemljišče za podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega, ter nižje komunalne cene storitev, ki bodo primerljive z drugimi mesti v Sloveniji. Vzpostavili bomo tehnološka središča in študentske kampuse.

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

Za reševanje stanovanjske problematike in zagotavljanje neprofitnih stanovanj za vse upravičence je treba izvesti natančen popis vseh praznih stanovanj na območju Mestne občine Ljubljana, ki so v njeni lasti in v lasti vlade. Ugotoviti je treba razloge, zakaj so prazna, jih ustrezno usposobiti za njihov namen in vključiti v sklad neprofitnih stanovanj.

Načrt gradnje neprofitnih stanovanj mora biti realiziran v najkrajšem možnem času. Ne potrebujemo pa samo stanovanj. Poskrbeli bomo, da bodo tudi mlade družine pod ugodnimi pogoji imele dostop do komunalno opremljenih zemljišč. Pri zagotavljanju sredstev ne izključujemo javno-zasebnega financiranja. Naklonjena sem tudi zadružni gradnji stanovanj oziroma hiš. Precej potenciala se skriva na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Bo novi center Rog lahko nadomestil delovanje skupnosti Avtonomne tovarne Rog?

O tem je prezgodaj soditi. Skupnost avtonomne tovarne Rog je unikum. Zavzemam se za to, da bi mladi, kulturniki in drugi ustvarjalci vedno imeli svoj prostor v Ljubljani. Zdrave Ljubljane si ne predstavljam brez uporniškega duha, ki so ga vedno ustvarjale alternativne kulture.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Osrednja točka našega programa je zdravje. V programu ne govorimo le o tem, da skoraj 50.000 Ljubljančank in Ljubljančanov nima osebnega zdravnika in da Ljubljana nima svoje regijske bolnišnice, pač pa predvsem o tem, da sta ključni del posameznikovega zdravja kakovostna prehrana in zdrav življenjski slog. Kakovostna hrana je lahko samo lokalno pridelana, saj je taka bolj zdrava in polnovredna.

V Ljubljani, predvsem v okolici, na primer na Barju, v Sostrem, Polju, Bizoviku, je po podatkih iz leta 2021 registriranih skoraj 900 kmetijskih gospodarstev. Te moramo opolnomočiti, saj so ključna za prehransko samooskrbo.

V programu predlagamo, da se kmetom iz okolice Ljubljane zagotovi možnost prodaje izdelkov po vsem mestu in ob vsakem času, pri čemer se za Ljubljančane zagotovi možnost prodaje na tržnici konec tedna zastonj oziroma po znatno nižji ceni najema. Kmetom v Ljubljani in okolici bomo zagotovili pogoje za čim večjo pridelavo in prodajo kmetijskih izdelkov v Ljubljani (namakalni sistemi, hiter transport, dostava). Za šole in vrtce pa bomo uvedli možnost subvencioniranega odkupa lokalno pridelane hrane. Želimo si tudi uvesti subvencijo za jabolko na dan za vse srednješolce.