V skladu s predlogom vlade bi se z 31. julijem končali mandati veleposlanika Slovenije pri Svetu Evrope Andreja Slapničarja, veleposlanika pri Svetem sedežu ter pri malteškem viteškem redu Jakoba Štunfa in veleposlanika v Rusiji Branka Rakovca, ki iz Moskve pokriva še Belorusijo, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.
Prav tako bi se 31. julija zaključili mandati veleposlanika v Črni gori Gregorja Preskerja, veleposlanice na Portugalskem s sedežem v Ljubljani Blažke Kepic in veleposlanika v Braziliji Gorazda Renčelja, ki je zadolžen tudi za Bolivijo, Ekvador in Kolumbijo, je po seji sporočila vlada.
Mandat Tomaža Mencina, veleposlanika v Ukrajini, ki iz Kijeva pokriva še Armenijo in Gruzijo, bi se končal 14. julija. Mandat Erika Kopača, veleposlanika pri Natu, bi se končal 4. avgusta, mandat Lee Stančič, veleposlanice v Romuniji, ki pokriva tudi Moldavijo, pa 11. avgusta.
Vlada je prav tako ob posvetovanju s predsednico Natašo Pirc Musar predlagala, da se Marka Hama, sicer veleposlanika v Avstraliji, postavi tudi za veleposlanika Fidžija.
Kdo bo zasedel prazna mesta zaradi tajnosti postopka, ni znano
Kandidati, ki bi nadomestili odhajajoče veleposlanike, še niso znani. Postopek imenovanja veleposlanikov je namreč tajen, vse dokler država sprejemnica za posameznega veleposlanika ne izda soglasja.
Portal N1 je sicer februarja poročal, da bi za veleposlanika pri zvezi Nato lahko bil imenovan državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič, za veleposlanika v ZDA Iztok Mirošič, za veleposlanika v Vatikanu pa Franci But.
Na čelo veleposlaništva v Podgorici bi lahko odšla nekdanja veleposlanica na Slovaškem in Portugalskem Bernarda Gradišnik.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.