Vesna – zelena stranka je včeraj organizirala javno razpravo na temo okoljske demokracije. Kot je pojasnila edina predstavnica Vesne v ljubljanskem mestnem svetu Jasminka Dedić, so želeli to tematiko osvetliti na primeru kanalizacijskega kanala C0, ki že več let buri duhove javnosti, saj je njegova trasa deloma začrtana čez vodovarstveno območje. Dedićeva je omenila, da so na javno razpravo pozvali tudi predstavnike investitorice Mestne občine Ljubljana, ki pa se povabilu niso odzvali. Svetnica upa, da bodo o kanalu C0 kmalu razpravljali v mestnem svetu, saj je napovedala vložitev zahteve za sklic izredne seje.
Zagovornik okolja Aljoša Petek iz pravnoinformacijskega centra – Zelena svetovalnica je prepričan, da dejstvo, da se je civilna družba uprla kanalu C0 in da vztraja že tako dolgo, kaže, da občina ni na pravi način vključila javnosti v načrtovanje tega okoljskega projekta. »Postopek ni primerno upošteval ljudi, ki živijo na tem območju, in širše družbe, ki jo to zadeva,« je povedal Petek. Dodal je, da ima investitor, kot je občina, določeno družbeno-socialno odgovornost, da upošteva javnost in jo vključuje v postopke. Po njegovem mnenju ni dovolj, če občina samo strogo sledi pravnim normam, kdaj in koliko vključiti javnost.
Zahtevajo spoštovanje pravnega reda
Eden od lastnikov zemljišč ob trasi kanala C0 Aleš Mrzel je poudaril, da lastniki pričakujejo, »da se pri potencialnih posegih na naša zemljišča upošteva pravni red Republike Slovenije, vključno z evropsko konvencijo o človekovih pravicah«. Po drugi strani župan Zoran Janković že nekaj časa ponavlja, da občina ima vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja, da sme začasno poseči na zemljišča lastnikov na Ježici. Občina kanal sicer vgrajuje v javno pot, a sosednja zemljišča potrebuje zaradi začasne vzpostavitve tako imenovanega delovnega pasu oziroma za dovozno pot do gradbišča.
Mrzel je poudaril, da občina tega projekta še vedno ni dokončala zaradi diletantskega vodenja in ne zaradi aktivizma, ki se projektu zoperstavlja zadnja leta. Po njegovem mnenju je torej slabo vodenje javnosti, stroki in politikom odprlo časovno okno, da v zadnjem trenutku storijo nekaj, sicer bo po njegovih besedah kanal »za vekomaj ogrožal pitno vodo za celotno Ljubljano za vse naslednje generacije«. Če bo kanal dokončan in dan v uporabo, odgovornosti zanj ne bo nosil le Janković oziroma vodstvo občine, temveč tudi zadnji štirje predsedniki vlade in njihovi okoljski ministri, meni Mrzel.
Strokovna spoznanja se razvijajo
Hidrogeolog z naravoslovnotehniške fakultete in predsednik društva Slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (društvo SKIAH) Mihael Brenčič je spomnil, da je društvo že leta 2016 spisalo deklaracijo o zaščiti virov pitne vode za Ljubljano in okolico, s katero so opozarjali, da gradnja kanala C0 predstavlja hudo tveganje za ohranjanje virov pitne vode. Brenčič je opozoril, da je vodonosnik Ljubljanskega polja pomemben vodni vir za okoli 330.000 ljudi in da zanj nimamo primerne alternative. »Stoodstotno tesne kanalizacije ni,« je opozoril Brenčič. Ker tveganja za onesnaženje vira pitne vode nesporno obstajajo, Brenčič meni, da umestitev kanala ni bila ustrezna. »Z mestne občine nikoli nismo dobili odgovora na deklaracijo, kljub temu da smo zanj nekajkrat prosili z različnimi dopisi. Preostali državni organi pa so nam odgovorili, da nismo stranka v postopku in da pravzaprav ne moremo nikakor vplivati na potek,« je Brenčič povzel, kako so se uradni organi leta 2016 odzvali na njihovo deklaracijo.
Brenčič je naslovil enega od argumentov občine, češ da je kanal C0 v prostor umeščen že več desetletij in da do pred nekaj leti njegova trasa ni bila sporna. »Zavedati se je treba, da se stroka razvija, spoznanja so nova, tudi struktura kanalske vode je drugačna kot pred desetletji. Mi ne trdimo, da sanacija greznic ni potrebna. Nasprotno, nujna je. Naša stroka oporeka temu, kje ta kanal poteka,« je dejal Brenčič. Dodal je, da nova tehnologija in finančna sredstva omogočajo, da se kanal zgradi kje, kjer ne bi pomenil tveganja za vodni vir. Občina je v preteklosti že zagotovila, da so preučili druge možnosti, a da niso bile tehnično in okoljsko sprejemljive. Poudarili so tudi, da večji del občine leži na vodovarstvenem območju in da se slednjemu torej tudi morebitne alternativne trase kanala ne bi mogle izogniti.
Policija prisilno sredstvo uporabila zakonito, a nestrokovno
Gradnjo kanala C0 je konec minulega leta dodatno zaostrilo še posredovanje policije, ki je Mrzela zaradi neupoštevanja navodil policistov prisilno odvedla in pridržala. Ravnanje policije decembra lani na Ježici je, kot kaže, zbodlo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, saj je na ministrico Sanjo Ajanović Hovnik, ki trenutno opravlja tudi naloge ministrice za notranje zadeve, naslovila poslansko vprašanje, ali so policisti ravnali zakonito in brez uporabe prekomerne sile.
Ajanović-Hovnikova je odgovorila, da so policisti zoper Mrzela uporabili »telesno silo, strokovne prijeme in strokovni udarec ter sredstva za vklepanje in vezanje. Pridržana oseba se je sprva upirala pasivno, pozneje pa tudi aktivno, zato so policisti uporabo prisilnih sredstev stopnjevali.« Čeprav na policiji vztrajajo, da so bila prisilna sredstva zoper Mrzela uporabljena zakonito, pa ugotavljajo, da naj bi bila izvedena nestrokovno »v delu, ki se nanaša na izvedeni strokovni udarec z roko v glavo pridržane osebe«.
Iz odgovora ministrice je razvidno, da policija zaradi navedenega dogodka vodi notranjevarnostni postopek. Če bo ugotovila sum storitve kaznivega dejanja, bodo uvedli oziroma predlagali uvedbo postopka pred pristojnimi organi. Po podatkih policije okoliščine dogodka preverja tudi oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s pooblastili specializiranega tožilstva. Mrzel je ovadil policista, ki je odredil njegovo odvedbo.