Kot so poudarili v pismu, "je lažnive obtožbe, ki jih usmerjajo zoper umrlega, profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel. Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete odražajo vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje."
Profesor Bavcon je bil od svoje rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašističen režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče, so izpostavili v javnem odzivu. Dodali so, da se je dr. Bavcon v času svojega raziskovalnega in profesorskega dela zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in uveljavljanje človekovih pravic. Bil je eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic.
"Profesorju Bavconu ni mogoče očitati več kot to, da je po spremembi režima ostal zvest svojim prizadevanjem po humanizaciji kazenskega prava in kriminalitetne politike ter neomajen v zavezah k antifašizmu in spoštovanju človekovih pravic. Zgolj s tem je postal priročno projekcijsko platno sodobnega brezobzirnega političnega boja za oblast ter avtoritarnih (in nedemokratičnih) sil v naši sodobni družbi 21. stoletja," so zapisali.
Prof. dr. Ljubo Bavcon zadnjih 30 let ni opravljal nobene politične ali druge oblastne funkcije, se je pa s svojimi svarili pred zlorabami oblasti oglašal v javnosti, s tem pa postal tarča besa dela politike, ki se je v zrcalu prepoznala, so izpostavili. "Upoštevati povsem neizpodbitne profesorjeve dosežke na področju oblikovanja sodobnega kazenskopravnega sistema in boja za človekove pravice v času osamosvajanja nove države bi bilo najbrž preveč protislovno, zato ta del njegovi obrekovalci zamolčijo."
Nedavno smo v slovenski javnosti veliko slišali o tem, kako v gorah obstajajo posebna pravila obnašanja, ko naj bi bili ljudje vljudni in tovariški drug do drugega: "Upamo, da tako v gorah kot dolinah še vedno veljajo vsaj minimalna pravila pietete do umrlih. Profesor Bavcon žal ne more več odgovarjati na napade, njegovi sodelavci pa se odločno upiramo blatenju in omalovaževanju njegovega dela in imena," so sklenili zapis.
Spomnimo
V starosti 97 let je v nedeljo umrl Ljubo Bavcon, eden najvidnejših pravnih strokovnjakov druge polovice 20. stoletja in zaslužni profesor Pravne fakultete ljubljanske univerze.
Bavcon je bil rojen leta 1924 v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Med drugo svetovno vojno se je priključil NOB, bil nekaj mesecev pri partizanih, nato pa aretiran in zaprt v italijanskih in nemških zaporih. Po vojni je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je tudi doktoriral. Diplomiral je tudi na Inštitutu za družbene vede v Beogradu.
V povojnem obdobju je bil urednik časopisa Slovenski poročevalec, delal je za revijo Naši razgledi. Zaposlil se je na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani, kasneje pa je bil predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je bil med letoma 1969-1971 tudi dekan. V sedemdesetih letih je sodeloval pri pripravi kazenske zakonodaje v Jugoslaviji in Sloveniji, v začetku devetdesetih pa je vodil delovno skupino za pripravo kazenskega zakonika Republike Slovenije.
Kot na spletni strani navaja Slovenska biografija, se je raziskovalno ukvarjal s področji kazenskega materialnega prava, kriminalitetne politike in človekovih pravic. Leta 1988 je bil izvoljen za predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je deloval do začetka leta 1995, ko je z delom začel prvi varuh človekovih pravic.
Za zasluge na področju kazenskega prava, pri uveljavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za prispevek k ugledu Slovenije v svetu kot države, v kateri imajo človekove pravice pomembno mesto, je leta 1993 prejel Zlati častni znak svobode RS. Univerza v Ljubljani mu je leta 1995 podelila naziv zaslužnega profesorja.
Bavcon je med ustanovnimi člani društva Forum 21, leta 2014 pa je postal tudi častni meščan Ljubljane.
Bavcon je bil aktiven tudi v visoki starosti. Aprila letos je bil na primer med podpisniki poziva k podpori ustavne obtožbe premierja Janeza Janše. Marca lani je bil v skupini, ki je predstavila ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Nastopil je v imenu individualnih žrtev Rupnikovih zločinov. Oglasil se je tudi ob begunski krizi leta 2015, ko so na slovenskih mejah postavili bodeče in rezalne ograje. Kot je dejal takrat, postavljanja ograj nikakor ni mogoče utemeljevati s tem, da gre za preventivo v dobro ljudi. V zvezi s prevencijo pri zagotavljanju človekovih pravic je opozoril, da velja biti neprestano pozoren, kaj bodisi posamezniki bodisi institucije počnejo v imenu prevencije.
Predstavniki politične desnice na čelu s predsednikom SDS Janšo so Bavconu očitali, da je bil avtor komunistične represivne zakonodaje. Z Janšo je prišel v spor zaradi usode izbrisanih.
