2022: Padec cen ni verjeten, inflacija naj bi se gibala med pet in deset odstotki

O tem je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril profesor Bogomir Kovač:"Pomembno je, da bo najbrž obveljal sklep, da padec cen sredi leta ni verjeten, ampak se bo inflacija gibala nekje med pet in deset odstotki v letu 2022. Očitno vstopamo v inflacijsko obdobje in je čas tako imenovanih nizkih cen ali celo deflacije preprosto minil." 

Kot pravi, ni nobenih sistemskih razlogov, da bi se inflacija umirila. So bili pa za rast inflacije med razlogi dražji energenti, dražje surovine in višje plače. "Na eni strani smo imeli tako imenovano ekspanzivno monetarno politiko, se pravi – centralne banke so ob krizi, ki se je začela pred desetimi leti, v obtok dodajale denar, likvidnost je izjemno velika, na drugi strani pa smo pri covidni krizi doživeli še fiskalno ekspanzijo, ki pa je še nevarnejša, kajti ta denar se je – za razliko od monetarnega, ki gre na borzne trge in tam zvišuje cene, ki ji ne štejemo med inflacijske – zadržal v realnem sektorju pri potrošnikih. Ta denar je danes tukaj in prevelika količina denarja ob omejenem obsegu dobrin običajno potem zvišuje cene." 

Kaj pa, ko bo pomoči države konec? Kako velik bo padec kupne moči, kako se lahko potrošnik zavaruje? "Vsi čakajo in upajo, da se bo zadeva uredila sama po sebi, ampak se z veliko verjetnostjo ne bo. Prvi šok je ta, da cene naraščajo, protiinflacijski ukrepi pa zmanjšujejo na eni strani količino denarja, zvišujejo obrestne mere in zmanjšujejo donose, ki jih imamo skozi plače ali različne oblike subvencij. Edina možnost je, da ljudje, ki se jim zlasti pri nižjih dohodkih začnejo stvari hitro poslabševati, saj realni dohodki padajo, hitro prilagodijo načine svoje potrošnje – da morda pri nekaterih nakupih pohitijo, zlasti če gre za trajne dobrine, kajti čas postaja v inflacijskem obdobju pomemben, in poskušajo morda s sproščanjem varčevanja, če ga imajo, ublažiti prehod, ki bo lahko zelo boleč." 

Kako pa bo s plačami? Dvignila naj bi se minimalna plača, kaj pa ostale? "Minimalna plača nima inflacijskih dimenzij, ampak socialne. Kadar pa pride do inflacijskih indeksacij, in tudi v tem primeru bo moralo priti, pa to pomeni, da se plače nominalno zvišujejo oziroma se prilagajajo inflacijskim stopnjam, kar pomeni, da bi se torej morale plače v prihodnosti približati inflaciji. Dvoreznost pa je v tem, da so plače seveda strošek, stroški pa se vgrajujejo v proizvodne cene, zaradi česar so novi pogoj inflacije. In tako se znajdemo v inflacijski spirali."

Kaj pa podražitve energentov in surovin pomenijo za gospodarstvo? Napovedi gospodarske rasti so sicer dobre, BDP naj bi se letos povišal za okoli pet odstotkov. Kako velika težava pa je za gospodarstvo pomanjkanje surovin? "Ravno pomanjkanje surovin in delovne sile kaže na to, da je gospodarstvo pregreto. Ni prilagojeno na inflacijske razmere, kar pomeni, da je pričakovati, da bo postopoma potrebno zmanjševati gospodarsko rast." Vprašanje torej je, ali bomo prišli v obdobje nezaželene stagflacije, pravi Kovač. "Kajti tudi dobavne verige so porušene, presežnega povpraševanja ni mogoče zadovoljiti. Torej imamo vse pogoje, da prihajamo v relativno nevarno obdobje morda že v 2022, medtem ko bo leto 2023 nekaj, kar bomo težko povsem zregulirali."  

Nekateri napovedujejo recesijo, skorajšnji zlom delniškega in nepremičninskega trga. Kako verjetno je, da se zgodi kaj tako drastičnega v letošnjem letu? "Kar zadeva finančne in nepremičninske balone, ki so rezultat tega, da se je večina denarja usmerjala na ta področja, zaradi česar so cene narasle, bo v letu 2022 zagotovo prišlo do nekaj padcev ali korekcij. Ali bodo to veliki zlomi? Mislim, da ne, ker politike vztrajajo pri pospeševanju gospodarstva. Bodo pa pridobili predvsem špekulanti in veliki vlagatelji."