Na volitvah predsednika Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki že več kot pol stoletja vlada Japonski, je zmagal nekdanji zunanji minister in favorit vodstva stranke 64-letni Fumio Kišida. Prav mu je prišlo, da so v drugem krogu volitev odločali predvsem poslanci in senatorji, ne pa, kot v prvem krogu, člani stranke, med katerimi nima veliko podpore.
Ker ima LDS absolutno večino v parlamentu, bo Kišida v naslednjih dneh izvoljen za novega japonskega premierja. Tako bo na obeh položajih nasledil Jošihida Sugo, ki je lani zamenjal dolgoletnega premierja Šinza Abeja, po enem letu pa se je odločil za odstop.
Ni še napočil čas za premierko
Kišida, ki je rojen v Hirošimi in je znan kot zmeren politik z malo karizme, je v drugem krogu, ko je glasovalo 382 poslancev LDS v obeh domovih parlamenta in po en delegat iz vsake od 47 prefektur, zmagal proti Taru Konu, sedanjemu ministru za upravne reforme in odgovornemu za cepljenje. Rezultat je bil 257 proti 170. Kišida je dobil podporo poslancev tudi zato, ker so se zanj zavzeli trije vplivni A-ji: nekdanji premier Šinzo Abe, finančni minister Taro Aso in nekdanji gospodarski minister Akira Amari.
V prvem krogu, ko so lahko glasovali vsi člani stranke, je zmagal med Japonci priljubljeni Kono, ki se med drugim zavzema za pravice istospolnih parov in prehod na obnovljive vire energije. Pred volitvami se je morda celo zdelo, da bo Kono v prvem krogu dobil absolutno večino in tako zmagal. Boj pa je bil negotov, ker večina frakcij LDS tokrat ni dala napotkov svojim pripadnikom, za katerega od štirih kandidatov naj glasujejo. V prvem krogu sta sicer izpadli obe kandidatki, konservativna nacionalistka Sanae Takaiči, katere vzor je Margaret Thatcher, in napredna Seiko Noda, mati invalida, ki se zavzema za pravice manjšin. Čas za prvo japonsko premierko torej še ni napočil.
Kritik neoliberalizma
Kišida bo stranko vodil tudi na novembrskih parlamentarnih volitvah. Spomladi in poleti je podpora LDS precej padla, ker je Suga vztrajal pri izvedbi olimpijskih iger in ker se ni izkazal v boju proti pandemiji. A ko je v začetku septembra sporočil, da ne bo več kandidiral za predsednika stranke, se je LDS spet okrepila.
Na vsak način je japonska opozicija, deloma tudi zaradi volilnega sistema, zelo šibka, in to tako zelo, da lahko rečemo, da so na Japonskem bolj kot same parlamentarne volitve odločilne volitve predsednika stranke LDS. Nekakšno vlogo strank pa imajo posamezne frakcije LDS.
Kišida kljub svojim 64 letom prinaša svežino v vodenje Japonske. Kot kritik neoliberalizma se zavzema za pravičnejšo porazdelitev bogastva, pravi, da tudi zato, da bi se povečala potrošnja in povpraševanje. V gospodarsko okrevanje po pandemiji namerava vložiti več sto milijard evrov. Naklonjen je malim jedrskim elektrarnam, hkrati pa želi razvijati vetrne in sončne elektrarne ter tako prispevati k ogljični nevtralnosti Japonske do leta 2050.
Eden glavnih zunanjepolitičnih problemov, s katerimi se bo soočal, je Severna Koreja, ki razvija jedrsko orožje in je prav te dni preizkusila nadzvočni izstrelek. Pomemben bo tudi odnos do Kitajske, ki je na vseh področjih vse močnejša. Kišida je sicer velik zagovornik sodelovanja z ZDA.
