DL: Na Kočevskem od nekdaj skrbni gospodarji

12.8.2021 | 10:45

Ob izhodiščni točki poti, z leve: direktor SiDG Robert Tomazin, v. d. direktorja ZGS mag. Janez Logar in državni sekretar Anton Harej (foto: M. G.)

Bo znala in zmogla razklana gozdarska stroka stopiti skupaj? – Pragozd Krokar na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine – Pot mimo smaragdnih lepot narave – Pogosto pozabljen bonton

Letošnji tradicionalni teden gozdov je zaradi epidemije covid-19 nekoliko okrnjen, a so v območni enoti Zavoda za gozdove Kočevje obdržali nekatere prireditve, razen razglasitve najbolj skrbnega lastnika gozda.

Prvi dogodek v okviru tedna gozdov se je odvil visoko nad vasjo Borovec, kjer so odprli Pragozdno pot Krokar, v soboto, 22. maja pa so po njej že pripravili prvi voden pohod.

Krožna pot je dolga okoli dva kilometra in s 120 višinski metri tudi precej razgibana oziroma strma. Po obstoječi poti se vzpne na vrh Cerk (1142 metrov), od koder se odstira širok razgled na del pragozda Krokar in morje gozdov, odetih v zeleno barvo, vse tja do Gorjancev na eni in Gorskega kotarja na drugi strani. Cerk je tudi (kamnita) geodetska točka, postavljena še v času vladarice Marije Terezije in je še danes v uporabi. Pot se nato nadaljuje preko sklanih pragov do meje pragozda Krokar in po dveh urah vrne nazaj, na izhodiščno točko.

»Smo priča dodani vrednosti v naši neokrnjeni, prvinski, naravi, do katere se moramo spoštljivo vesti,« je ob predstavitvi poti poudaril Miha Varga iz Zavoda za gozdove, ki je vodil projekt Beech Power o bukovih gozdovih, ki je bil financiran v okviru programa Interreg Central Europe. Kako gozdno harmonijo in očarljivost ohraniti pred trumami radovednežev, so pobude med potjo nakazovali tudi drugi predstavniki gozdarskih in okoljskih inštitucij, povabljeni na prvi dogodek v okviru tradicionalnega kočevskega tedna gozdov.

»Tako vzorno načrtno gospodarjenje z gozdovi, ker začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil tod objavljen prvi gozdni red na Slovenskem, je najbolj poudarjeno ravno na vašemu območju,« je povedal Anton Harej, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in dodal, da je treba sedanji zakonski okvir vsekakor dopolniti. Kot je dejal, si želimo namreč več nadzora v gozdu, še najbolj pa je pomembna vzgoja našega odnosa do narave, ki težko prenaša nespametno človekovo ravnanje.

Pri vzpostavitvi Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Z veseljem smo pristopili k temu projektu, enako bomo tudi v prihodnje zraven pri podobnih, ki bodo v smislu sodelovanja in iskanja skupnih pogledov še bolj poenotili vso gozdarsko stroko: Biotehniško fakulteto, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove, družbo SiDG,« je povedal direktor slednje mag. Robert Tomazin. Kot pravi, je bilo v preteklosti preveč razdorov med gozdarji, zato je napočil čas, da bi s strokovnimi prejemi stopili skupaj. S tem bi brez dvoma dvignili ugled stroki.

»Ta pot nam omogoča, da obiskovalce popeljemo do roba pragozda in jim omogočimo pogled vanj, ne pa vstopa. Upajmo, da bodo to kot njihovo zavezo do narave znali ceniti,« pa je povedala Katja Konečnik, vodja kočevske območne enote Zavoda za gozdove.

Več ko 60 odstotkov vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG. Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Nature 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 kvadratnih kilometrov.

Gozdni rezervat Krokar, kraljestvo bukve s površino 74,5 hektarja, je največji od štirih pragozdnih ostankov na Kočevskem in je v lasti države. Leta 2017 je bila njegova vrednost dodatno potrjena z vpisom na prestižni Unescov seznam svetovne naravne dediščine. S preostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 27. maja 2021

M. Glavonjić