Minister za finance Klemen Boštjančič in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec sta spregovorila na temo rebalansa letošnjega državnega proračuna. Kot je pojasnil minister, je vlada v sklopu izvajanja letošnjega proračuna izvedela, da je le-ta neuravnotežen, zato izvrševanje proračuna oz. sprejemanje dodatnih zadolžitev ni več mogoče. "Da je proračun neuravnotežen, so v največji meri krivi razni protikoronski paketi in drugi sprejeti ukrepi pretekle vlade v lanskem letu," je dejal Boštjančič in poudaril, da "nihče ne bo dobil manj, kot je predvidel za letos".
Izpostavil je predvsem izdatke PKP 10, ki so sami presegli "celotno proračunsko rezervo". Naštel pa je še tudi energetske vavčerje za gospodinjstva, digitalne bone, zakon o dolgotrajni oskrbi, "ki je bil sprejet brez vira financiranja". "Rebalans za letošnje leto v zelo majhni meri odraža politiko te vlade. Ta je v veliki meri tehnični rebalans, ki pa je posledica ukrepov, ki jih je izvajala pretekla vlada," je ponovil.
Da sta prejšnja vlada in državni zbor po sprejetju proračuna za leto 2022 sprejela za več kot eno milijardo dodatnih obveznosti, v proračunu pa je bilo za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov, je navedel ter ob tem pojasnil, da je bila proračunska rezerva prazna, ko je nova vlada nastopila z delovanjem: "Zato ni bilo druge možnosti, kot da pripravimo rebalans." Dodal pa je tudi, da so se v tem času prav tako spremenile tudi gospodarske in geopolitične razmere – "izjemna zaostritev na področju cen energije".
"Verjamem v uravnotežen proračun in ne pristajam na to, da se navadimo na življenje z deficitom. Vse te dolgove bo potrebno plačati," je jasen. Poudarja tudi, da se obrestne mere višajo in da tudi zadolževanje postaja vse dražje.
Poraba za letošnje leto je morda izgledala napihnjena, ampak moramo se zavedati, da je letos na razpolago tudi denar iz pretekle finančne perspektive, je poudarila Jazbečeva. Sloveniji je tako še vedno za porabo na voljo približno milijarda evrov iz večletnega finančnega okvira 2014–2020. "Ker je v interesu države, da počrpamo ves ta denar, smo v dogovoru z resorji oblikovali takšne okvire odhodkov, da pride do končne porabe," je dejala.
"V načrtu te vlade so in so že bili sprejeti tudi novi zakoni, ki bodo pomenili dodatno porabo. V hišo pa še vedno prihajajo računi iz PKP 10, ki jih bo treba poravnati še do konca leta," je dodala.
Vlada naj bi znižanje DDV na energente sprejela zavestno. Gre pa sicer le za tiste energente, kjer bomo tudi regulirali ceno. "Poseganje v DDV, ki je sicer eden izmed najvišjih prilivov v državni proračun, je delikatno, boleče. Ampak glede na izjemno zahtevne razmere na področju energentov smo se odločili, da reagiramo hitro in začasno znižamo DDV. Upam, da bodo razmere na trgu spomladi naslednje leto boljše in bomo lahko tako DDV tudi vrnili na njegovo prejšnjo vrednost," je dejal.
"Zelo relativno je, ali je gospodarska rast v letošnjem letu res tako visoka. Pogledati je treba namreč, kakšen je bil padec, prav tako pozabljamo, kako visoka državna sredstva so bila porabljena za boj s covidom. Upoštevajoč to, gospodarska rast pravzaprav ni tako visoka," je odgovor Boštjančiča na ocene visoke gospodarske rasti. Ukrepi, ki so bili zaradi covida potrebni v preteklosti, v prvi polovici tega leta niso bili, posledično pa tudi ne s tem povezani izdatki: "Žal mi je, da rezultat ob koncu leta ne bo boljši od dveh milijard primanjkljaja." Verjame namreč, da bi moral biti rezultat ob koncu letošnjega leta boljši.
"Nikakor pa ukrepi, ki smo jih že in jih še bomo sprejemali na energetskem področju in bodo seveda negativno vplivali na državni proračun, ne bodo krinka za druge stvari. Namenjeni bodo boju proti energetski krizi," je zagotovil.
"Da bomo rebalans izvedli na ta način, smo se odločili, ker želimo za razliko od pretekle vlade delovati transparentno. Obveznosti, ki jih hočemo financirati, želimo, da se financirajo iz točno poznanih postavk," je še dejal Boštjančič. Predlog rebalansa državnega proračuna bo tako vlada obravnavala prihodnji teden.
Po novem vlada predvideva, da bo odhodkov letos približno 14,5 milijarde evrov oz. skoraj 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Dvig zgornje meje odhodkov je po pojasnilih Ministrstva za finance možen tudi na podlagi ocene, da bi lahko bili letošnji prihodki glede na potrjeni proračun višji za približno milijardo evrov. Primanjkljaj bi tako v tem primeru dosegel približno dve milijardi evrov.
Z rebalansom predvidena proračunska poraba predstavlja novo najvišjo vrednost od osamosvojitve Slovenije. Lani je bil dosedanji rekord postavljen pri 14,3 milijarde evrov, prihodki pa so se ustavili pri 11,2 milijarde evrov. Primanjkljaj se je ustavil pri 3,08 milijarde evrov.
KOMENTARJI (275)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.