Od morilske pandemije do škandala, ki je pretresel Španijo
Stephen King
Obstati
(prevod Marko Košan, založba Beletrina)
Seveda ni naključje, da so se pri Beletrini odločili, da bodo fantastično Kingovo delo Obstati izdali v slovenskem prevodu v s pandemijo zaznamovanem času. Mojster prepletanja hororja, fantastike in znanstvene fantastike je sprostil domišljijo v pričujočem delu, ki ga imajo številni oboževalci za njegov najboljši izdelek. Tema je večna, boj dobrega in zla, le da se tokrat dogaja v postapokaliptičnem okolju nekdanjih Združenih držav Amerike, ko je pandemična gripa pomorila večino svetovnega prebivalstva. V predgovoru opozarja, da to ni nov roman temveč razširjena različica izvirnega romana iz leta 1990 in je njegovo najdaljše delo.
Jane Goodall
Knjiga upanja
(prevod Bernarda Plavec, založba Učila)
V knjigi se Jane Goodall, najslavnejša naravovarstvenica na svetu, in pisec ter aktivist Doug Abrams v pogovoru podajata na področje enega najbolj želenih in najmanj razumljenih odrazov človeške narave, upanja. V Knjigi upanja se Jane Goodall osredotoča na štiri razloge za upanje, in sicer neverjeten človeški um, trdoživost narave, moč mladih in neuklonljiv človeški duh. Skozi pripovedi o izjemni poklicni poti, prepleteni z vznemirljivimi raziskavami, se Knjiga upanja dotika ključnih vprašanj: kako ohraniti upanje, ko se vse zdi brezupno? Kako privzgojiti upanje našim otrokom? Kako se spopasti s prihodnostjo? Ker je v teh nemirnih časih težko ostati optimističen, je potreba po upanju toliko večja.
Mia Kankimaki
Ženske, na katere mislim ponoči
(prevod Tadej Trebec, založba Didakta)
Finska pisateljica Mia Kankimäki je občudovala junakinje iz zgodovine in se hkrati čudila, da o njih, čeprav so bile nekatere zelo uspešne in zvezdnice, v zgodovinskih knjigah skorajda ni niti sledu. Zato je dala svoje stanovanje v najem, pripravila prtljago in se odpravila po svetu. Tako se biografije pogumnih žensk prepletajo z njenimi popotniškimi zapisi od farme Karen Blixen v Keniji, skozi renesančne Firence do sodobne Japonske. Življenja navdihujočih žensk se niso odvijala po ustaljenih tirnicah, saj so prestopale meje in počele stvari, ki jih od njih ni nihče pričakoval. Med njimi je marsikatera umetnica in pisateljica, katere delo je potekalo v samoti in v njenih notranjih svetovih.
Cate Quinn
Črne vdove
(prevod Matejka Križan, založba Lynx)
Blake Nelson je poročen s tremi ženami, potem pa nekega dne najdejo njegovo iznakaženo truplo. Policisti domnevajo, da ga je ubila ena izmed njih, vendar ne vedo, katera bi lahko bila dovolj besna, da bi morila. Razlog za tako dejanje je imela prav vsaka. Rachel, prva in glavna žena, skriva temačno preteklost, Tina je nekdanja prostitutka in odvisnica, Emily pa zgolj nezrela najstnica, ki jo je zatajila lastna mati. Tako je tudi med temi tremi sestrami-ženami zmanjkalo skupnega in se je njihovo medsebojno razumevanje raztreščilo na koščke. Idilično življenje v globoki puščavi je bilo utvara. Črne vdove so napeto srhljiv triler o čudaški spolnosti, nasilju, poligamiji in verskih kultih.
Mick Herron
Pravi tigri
(prevod Marko Bogataj, založba Učila)
Hiša Slough je veja službe MI5, kamor pošiljajo osramočene britanske operativce, ki so tako zamočili, da jim nihče več ne želi zaupati pravega obveščevalskega dela. Počasni konji, kot imenujejo te propadle vohune, so obsojeni na večno prekladanje papirjev, čeprav se vsi želijo vrniti v središče dogajanja. Ko neznanci ugrabijo njihovo sodelavko in zahtevajo odkupnino, morajo agenti iz hiše Slough vdreti na strogo varovani sedež obveščevalne službe v Regent's Parku in v zameno za sodelavkino svobodo ukrasti pomembne podatke. Toda ugrabitev je samo vrh ledene gore, saj agenti razkrijejo velikansko spletko, v katero so vpleteni zasebni plačanci in ljudje na najvišjih položajih tajne službe.
Burhan Sonmez
Istanbul Istanbul
(prevod Aljaž Krivec, Cankarjeva založba)
Kurdski pisatelj iz Turčije je aktualni predsednik mednarodnega pisateljskega združenja PEN in človek, ki v svojih delih preizprašuje resničnost in navideznost. Sprašuje se ali je Istanbul tudi zaporniška celica v istanbulskem podzemlju ali je Istanbul le tisto, kar je na površju tega zapora – mesto, ujeto v nebrzdano gradnjo, potrošništvo in razčlovečenost. Štirje politični zaporniki v podzemni celici deset dni v slogu Dekamerona skozi pripovedi in pogovore slikajo Istanbul, kakršen je bil, kakršen je in kakršen živi v njihovih spominih ali sanjah, tako živo, da ga skoraj lahko zagledamo, začutimo in zavonjamo. Zgodbe prinašajo univerzalnost, saj je Sönmezov Istanbul je lahko hkrati tudi katerikoli drug kraj na svetu.
Javier Cercas
Slepar
(prevod Sara Virk, Založba Mladinska knjiga)
Španski pisatelj Javier Cercas je eno velikih imen sodobnega evropskega romanopisja, ki je zaslovel z Vojaki iz Salamine. V romanu Slepar iz leta 2014 je povzel velik španski škandal, ki je pretresel njegovo domovino. Prinaša zgodbo Enrica Marca, ki je v Španiji desetletja veljal za avtentično pričo španske državljanske vojne in poosebljenje antifašizma, dokler se ni razkrilo, da je velik lažnivec in goljuf, ki so mu nasedli milijoni, vključno s politiki. Glavni junak tega romana je resnična oseba, ki še vedno živi v Barceloni, in nejkdaj zelo čislana in slavna osebnost, ki so jo poznali vsi. Zato je njegova zgodba še toliko bolj neverjetna, saj ob njej zbledi vsaka domišljija.
Arkadij in Boris Strugacki
Težko je biti bog
(prevod Tomaž Sever, Založba Sanje)
Vrhunska ruska pisatelja znanstvene fantastike, brata Arkadij in Boris Strugacki, sta napisala enega vrhuncev klasične ruske znanstvenofantastične proze Težko je biti bog. Drzna pustolovska pripoved nudi tesnoben in tankočuten vpogled v vzpon totalitarizma. Ker je delo nastalo tam, kjer je, je seveda tudi polno podtonov in namigov na resničnost, kar so prebivalci vzhodnega bloka, kjer sta bila brata izredno popularna, dobro razumeli, precej drugače pa je bilo v »svobodnem« svetu. Roman je izšel 1964 in se loteva enega ključnih vprašanj razvoja civilizacije. Anton je agent s planeta Zemlja v nedefinirani prihodnosti, ki so ga pod krinko poslali na drugi, zelo totalitarno voden planet. Je v stalni skušnjavi in dvomu, koliko naj vpliva na smeri razvoja tega planeta. Po romanu so posneli že tri filme.
Rhys Bowen
Beneška skicirka
(prevod Anja Furlan, Založba Učila)
V ZDA živeča britanska pisateljica Janet Quin-Harkin piše ljubezenske romane, pod psevdonimom Rhys Bowen pa napete kriminalke in trilerje. V Beneški skicirki se prepletata dve zgodbi, ena se začne leta 1938 v Benetkah, kamor prispe učiteljica likovne umetnosti Juliet Browning. Za njene učenke je zakladnica zgodovine, umetnosti in lepot, za Juliet pa so Benetke možnost, da bi ponovno navezala stik z Leonardom Da Rossijem, moškim, ki ga ljubi. Leta 2001 se Angležinja Caroline Grant se še ni sprijaznila z dejstvom, da je njenega zakona konec, potem pa ji teta Lettie, odmaknjena in zadržana samotarka, zapusti skicirko, tri ključe in namig: Benetke. Caroline se odpravi v Benetke, da bi tam raztresla tetin pepel in razvozlala njeno skrivnost.
Shannon Lee
Bodi voda, prijatelj moj,
Bruce Lee in njegovo učenje
(prevod Vesna Hauschild, Založba Primus)
Bruce Lee je svetovno znan kot filmska zvezda in mojster borilnih veščin, ki jih je povezoval tudi s filozofijo. Rek »Bodi voda, prijatelj moj«, je eden njegovih najbolj znanih in pomeni, da je ni ovire, ki je ni moč zaobiti ali z vztrajnostjo podreti. V knjigi Bodi voda, prijatelj moj, Leejeva hčerka razodeva ključne koncepte očetove filozofije in nam pokaže, kako jih lahko uporabimo kot orodje za osebnostno rast in samouresničitev. Lee je že v mladih letih spoznal, da so borilne veščine veliko več kot samo fizični trening, pravzaprav so čudovita prispodoba za polno življenje. Shannon Lee je izvršna direktorica in lastnica družinskih podjetij Bruce Lee in predsednica fundacije Bruce Lee.
