Na nacionalni konferenci so med drugim izpostavili pomen sodelovanja vladnih in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja. Kot je že v oddaji 24UR INŠPEKTOR povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, ženske niso več zadovoljne s tem, če jih samo prijazno poslušamo. "Ženske želijo ukrepe države in konkretno zaščito, želijo vedeti, da bo njihovo življenje zato, ker so spregovorile, bolj varno," je poudarila.
Podobno tudi na konferenci. Kot je pojasnila Zabukovec Kerinova, se nevladne organizacije v zadnjih letih vse bolj osredotočajo na to, da je treba tudi po prijavi nasilja žrtvam ponuditi primerno zaščito. Nasilje se namreč pogosto ne konča z razpadom zveze, včasih le spremeni svoje oblike. Povzročitelji po njenih besedah pogosto uporabljajo socialna omrežja, da bi žrtve uničili, onemogočili, ustrahovali in jih spravili v podrejen položaj. Pri tem zlorabljajo tudi otroke, želijo očrniti institucije in se sami predstaviti kot žrtev.
"Še vedno se na nas obračajo zlasti tiste žrtve, ki so v postopkih institucij nezadovoljne, ki opažajo pomanjkljivosti, zato je pomembno, da slišimo, kaj same doživljajo kot ovire na svoji poti, in iščemo rešitve, da jih odpravimo. Nezaupanje v delo institucije je namreč tisto, ki ustavlja žrtve pri iskanju svoje poti v varnost," je povedala. Ob tem je kot neprecenljivo označila sodelovanje nevladnih organizacij z najvišjimi predstavniki oblasti.
"Izjemno pomemben dan je danes. Me se bomo še naprej borile proti vsem oblikam nasilja. Podpiramo vse žrtve nasilja. Poslušamo. Ne obsojamo. Pomagamo. Naše delo je tek na dolge proge. Nikdar končano, včasih z občutkom, da smo naredili tri korake naprej, pa pet korakov nazaj. Vendar se premika. Na področju zakonodaje, prepričanj, boljše obravnave na institucijah ..." medtem sporočajo v društvu SOS telefon za pomoč žrtvam nasilja.
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je kot eno od ključnih stvari izpostavila to, da so državne institucije in nevladne organizacije tiste, ki se morajo odzvati na ta pereči problem v slovenski družbi. Da se bodo te institucije, predvsem državne, znale kakovostno in hitro odzvati, je pa seveda pomembno izobraževanje, je poudarila.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je izpostavila pomen sodelovanja vseh relevantnih deležnikov in organizacij, da si izmenjajo izkušnje in se učijo, kako učinkovito prepoznati nasilje, kako se nanj odzvati in kako zavarovati žrtve. Žrtvam je treba po njenih besedah zagotoviti občutek, da je vredno stopiti v postopek in prijaviti nasilje ter da bodo na tej poti zavarovane.
'Policijski postopki morajo biti čim bolj strokovni in empatični'
Da nevladne organizacije po koronskem obdobju poročajo o kar 20-odstotnem porastu incidentov, Policija na drugi strani pa ne zaznava povečanja števila prijav, pa je navedel minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Zato si po njegovih besedah želijo na ministrstvu senzibilizirati javnost in ozaveščati o nasilju ter opolnomočiti žrtve, da bodo nasilje tudi prijavile.
Med drugim je opozoril tudi na previdnost glede odtujevanja, saj da zdaj institucije pogosto tudi po ločitvi partnerjev predpišejo, da mora imeti otrok stike z obema, ne glede na to, kakšna sta. "Zato sta pred nami dve nalogi. Prva je senzibilizacija slovenske javnosti. Nasilje se moramo naučiti prepoznavati in ga ustrezno ovrednotiti, žrtve pa opolnomočiti, kjer je moje ključno sporočilo za vas – niste same. Na nas je, da damo vedeti, da se žrtve na nas lahko zanesejo. Tukaj je ključna vloga policistov, socialnih delavcev, sodnikov in vseh tistih, ki pridejo prvi v stik z žrtvijo," je bil jasen minister.
Na ministrstvu za socialne zadeve pa so izpostavili tudi dva problematična koncepta, in sicer starševsko odtujevanje in visoko konfliktna razveza. Pri slednji opozarjajo, da gre za pleonazem, ki se uporablja za nasilje. "To je zavajajoče, saj sta konflikt in nasilje kvalitativno različna. Konflikt je spor med enakovrednima stranema, pri nasilju pa govorimo o dominaciji in izživljanju močnejšega nad šibkejšim."
Ministrstvo za delo napoveduje tudi novosti:
1. Prejšnji teden je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih, s katerim je Slovenija postala ena izmed naprednejših držav, ki žrtve nasilja v družini naslavlja tudi v okviru delovnega prava. "Žrtev nasilja, ki je delavka, bo po našem predlogu upravičena do pet dodatnih dni plačanega dopusta ali pa bo imela možnost uveljavljati krajši delavnik, zato da bo urejala postopke pred sodiščem, na Policiji in centru za socialno delo," je dejal minister Luka Mesec.
2. Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami, ki je že pripravljena in v njej naslavljamo teme, ki sem jih omenil. Resolucija bo ponovno sprejeta prvič po devetih letih.
3. Družinski zakonik: z ministrstvom za pravosodje, ministrstvom za notranje zadeve in drugimi akterji nameravajo odpreti vprašanje ločitev in ločitvenih postopkov, kako jih primerno skrajšati in narediti čim manj boleče. S spremembami želijo zaščititi predvsem najšibkejše, in sicer otroke, ki so pogosto nevidni, kadar gre za nasilje v družini. Prav tako pa želijo nasloviti tudi vprašanje, kako poskrbeti za dostojno plačevanje preživnin.
Po besedah državne sekretarke na notranjem ministrstvu Helge Dobrin so prvi stik žrtve z institucijo pogosto policijski postopki, zato morajo biti ti čim bolj strokovni in empatični, saj je od tega odvisno nadaljnje sodelovanje žrtve. Opozorila pa je, da nasilje ni samo fizično, da se mnogo nasilja skriva v zelo subtilnih oblikah, kot so psihično nasilje in različne manipulacije, kar žrtve pogosto še težje prepoznajo.
Pristojni so ob tem napovedali več dogodkov in ukrepov na področju preprečevanja nasilja. Predsednica države bo tako prihodnje leto gostila forum, na katerem bodo govorili ne le o nasilju v družini, ampak tudi o medvrstniškem nasilju in nasilju nad starostniki.
Ministrstvo za delo bo po ministrovi napovedi danes objavilo razpis za programe dela z mladoletnimi povzročitelji nasilja in povzročitelji nasilja v romskih naseljih. Poudaril je, da je pomembno delati ne le z žrtvami, ampak tudi s povzročitelji nasilja.
Pravosodna ministrica pa je med drugim napovedala nadgradnjo že obstoječe Hiše za otroke in zakonske spremembe za bolj učinkovite postopke pri obravnavi žrtev. Predlagali bodo, da bi žrtve nasilja zaslišali samo enkrat v postopku. Prav tako pripravljajo zakon o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.
Pred današnjo konferenco so v Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) v sporočilu za javnost izrazili protest, da na konferenco niso bili povabljeni. Prav tako pa so na nekaterih ministrstvih v teh dneh prejeli pisma tega društva in Društva očetov Slovenije (DOS), v katerem so jih, kot je pojasnila Švarc Pipanova, na agresiven način pozvali k odpovedi dogodka in bili do njih žaljivi. "To je popolnoma nesprejemljiva oblika komunikacije in predvsem odraz ravno tega nasilja in poskusa premoči, o katerem danes tukaj na tej konferenci govorimo," je dejala.
'Nasilje nad ženskami lahko še danes prepoznavamo kot globalno svetovno krizo'
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorila, da lahko nasilje nad ženskami še danes prepoznavamo kot globalno svetovno krizo. Poudarila je, da se moramo še zmeraj nenehno boriti proti nasilju nad ženskami na več ravneh in da nasilje nad ženskami nikakor ni sprejemljivo.
"Na današnji dan se z ogorčenjem spominjamo brutalnega umora sester Mirabal, treh aktivistk, ki so se za enakopravnost žensk borile proti dominikanskemu diktatorju Rafaelu Trujillu. 25. novembra 1960 so svoj boj in zagovor pravic žensk ter njihovih svoboščin plačale s svojimi življenji," je spomnila v poslanici. Kot je navedla, je nato decembra 1999 Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 25. november kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. S tem dnem se tako vsako leto pričenjajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in se končajo 10. decembra, ki je uveljavljen kot svetovni dan človekovih pravic, je dodala.
"A dejstvo, da je nasilje nad ženskami odraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi, ne sme biti več izgovor današnje družbe. Nenehno si moramo prizadevati za svet, kjer bo vsaka ženska živela svobodno, brez strahu in z enakimi življenjskimi priložnostmi," je poudarila.
Čeprav nas po njenih besedah danes večina živi v razvitem svetu, ki je dosegel generacijske sanje mnogih, pa spet še prevečkrat marsikje ni prostora za svobodo govora, ekonomsko stabilnost in pravno zaščito nežnejšega spola. "Zato lahko nasilje nad ženskami še danes prepoznavamo kot globalno svetovno krizo. Nadvlada nad ženskami, družinsko nasilje, diskriminacija, spolno nadlegovanje ter prisilne poroke so še vse preveč prisotne v svetu, ki mu pravimo moderna družba," meni.
Kljub dejstvu, da smo v dobi neverjetnega napredka v znanosti in družbi, se moramo po njenih navedbah še zmeraj nenehno boriti proti nasilju nad ženskami na več ravneh, in sicer na področju ozaveščanja, izobraževanja, zagotavljanja pravne zaščite, krepitve enakosti spolov in v podporo žrtvam. "Nasilje nad ženskami torej nikakor ni sprejemljivo. Kot družba z etičnimi normami moramo spodbujati spoštljive odnose ter ustvarjati okolje, kjer se vsak posameznik zaveda, da ima odgovornost za ustvarjanje varnega okolja za vse," je pozvala.
Starejše ženske predstavljajo eno najbolj ranljivih družbenih skupin
V delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi medtem letošnje mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami posvečajo nasilju nad starejšimi ženskami, ki predstavljajo eno najbolj ranljivih družbenih skupin. V Sloveniji se namreč, kažejo analize Statističnega urada RS, z višanjem starosti žensk stopnja tveganja revščine pri tej starostni skupini zvišuje bolj kot pri moških. Ker delež starejših žensk narašča, se tudi stopnja tveganja revščine občutno zvišuje. Lani je pri nas pod pragom tveganja revščine živelo več kot 130.000 žensk, od tega jih je bila tretjina starejša od 65 let.
"Če sicer ranljivi skupini žensk, ki doživljajo v vseh starostnih obdobjih različne oblike nasilja, starejšim dodamo še revščino, ki je očitno pogosta spremljevalka prav starejših (predvsem samskih) žensk, lahko rečemo, da so starejše ženske ena najbolj ranljivih družbenih skupin," opozarja delovna skupina pri Zbornici – Zvezi. Starejše ženske imajo namreč v povprečju manj družbene moči od starejših moških, pogosteje se morajo ukvarjati z golim preživetjem, socialno so slabše vključene in so bolj odvisne od pomoči drugih.
Starejše ko so, bolj se soočajo s pomanjkljivo informacijsko in finančno pismenostjo, pogosto niso vešče upravljanja z nepremičninami, prihranki itd. "S tem pa so lahko izpostavljene različnim oblikam nasilja oziroma zlorab: telesni oziroma fizični, psihološki ali čustveni, spolni, finančni oziroma materialni zlorabi in zanemarjanju," so poudarili.
'Starejše žrtve nasilje s strani najbližjih praviloma skrivajo'
Po podatkih EU vsaka tretja do peta ženska doživlja nasilje v intimnopartnerskih in družinskih odnosih. "Starejše žrtve nasilje s strani najbližjih praviloma skrivajo, saj so čustveno, socialno, negovalno in materialno odvisne od njihove pomoči. Iz istega razloga se redko odločajo za prijavo nasilnih dejanj, čeprav so lahko resno ogrožene in izpostavljene sistematičnemu in dolgotrajnemu nasilju. K prikrivanju nasilja prispeva tudi strah pred stigmo, ki bi omajala ugled družine," pove Darinka Klemenc, članica delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi.
Prav zato je, poudarja ob tem, tako pomembno, da so na znake, ki lahko kažejo na nasilje, pozorni vsi. To so lahko pogoste in sumljive poškodbe, nezdravljene poškodbe, prestrašenost, nezaupanje, sprememba v vedenju, socialna osamitev, materialna ogroženost, revščina, zdravstvena in higienska zanemarjenost in že prej obravnavani problemi v družini v pristojnih institucijah.
Irena Špela Cvetežar, vodja delovne skupine, pa ob tem poziva vse, ki so v stikih s starejšimi osebami, predvsem pa zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu ter aktivne posameznike v lokalnem okolju, društvih upokojencev in humanitarnih organizacijah, da se ob zaznavi znakov nasilja nad starejšimi odzovejo in jih ne ignorirajo ali minimalizirajo.
"Ob zaznavi znakov nasilja se z žrtvijo najprej naklonjeno in sočutno pogovorite o njeni situaciji. V pogovoru raziščite, kaj se ji je zgodilo in kakšne vire pomoči ima v svojem bivalnem okolju, znotraj širše družine in prijateljev. Nato skupaj z žrtvijo razmislite o možnih korakih ukrepanja. Povejte ji, da ima pravico do varnega in dostojanstvenega življenja in da je za nasilje v celoti odgovoren povzročitelj," svetuje Cvetežarjeva in doda, da naj žrtev o nasilju pove osebnemu zdravniku, patronažni medicinski sestri, negovalki ali drugi zaupanja vredni osebi, ki ji lahko učinkovito pomaga in jo zaščiti pred nasiljem. Hkrati naj se nasilje prijavi centru za socialno delo, ob ogroženosti pa Policiji, kajti sicer ni možnosti za prekinitev nasilja, ki se lahko v prihodnje še stopnjuje, še poudarjajo v delovni skupini.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.