Kot so zapisali v MAO, je izhodišče slovenskega paviljona kritična obravnava odnosa med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko učinkovitost stavb danes dojema kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njena energetska učinkovitost največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Avtorji paviljona so napovedali, da bodo pri raziskovanju teme sodelovali z evropskimi ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij. »Tovrstno izmenjevanje izkušenj in povezovanje vidimo kot obliko sodobne globalne delavnice in možnost za vzpostavitev mednarodne mreže. Takšen interdisciplinarni način prakticiranja arhitekture kot eno izmed glavnih tem izpostavlja tudi letošnji bienale,« so prepričani. V svojem projektu bodo raziskali primere bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki vprašanje energetske učinkovitosti v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti energetski principi bodo objavljeni v publikaciji v obliki kataloške zbirke. Istočasno bodo zasnovali fizično postavitev v paviljonu, ki bo reinterpretirala tri primere iz Slovenije ter s tem nakazala možnosti preprostih energetskih konceptov za prihodnost.

Beneški bienale MAO arhitektura