Veliki vojaški manevri s pravim strelivom, ki jih Kitajska od četrtka izvaja v okolici Tajvana kot odgovor na to, da je otok obiskala predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, bi se po poprejšnjih napovedih Pekinga morali končati v nedeljo. A kitajska vojska je potem sporočila, da se bodo nadaljevali »v pomorskem in zračnem območju okoli Tajvana«. Nekateri kitajski mediji celo trdijo, da bi vojaške vaje v bližini Tajvana lahko postale stalnica. Tajvanska vojska pa naj bi imela od jutri svoje manevre s pravim strelivom, v katerih naj bi sodelovalo več sto njenih vojakov.
Kaj bo s prometom in plovbo
Ob vsem dogajanju zdaj ni jasno, ali bo še naprej ustavljen večji del letalskega in ladijskega prometa z otokom. Tajvansko ministrstvo za promet meni, da so leti in plovba od nedelje večinoma varni. Sicer so v prejšnjih dneh kitajske vojaške vaje zlasti ovirale plovbo skozi Tajvansko ožino, skozi katero gre 48 odstotkov vseh kontejnerjev na svetu. Združene države pa so napovedale, da bodo v prihodnjih tednih njihove ladje spet plule skozi ožino, kar je njihova znana politika uveljavljanja pravice do proste plovbe.
V prejšnjih dneh kitajska letala in ladje sicer nikoli niso vstopili na območje tajvanskih teritorialnih voda, ki so 22 kilometrov od otoka. Je pa tajvanski obrambni minister sporočil, da je v nedeljo v Tajvanski ožini letelo 66 kitajskih vojaških letal in plulo 14 kitajskih vojaških ladij. Vsekakor je to veliko premalo, da bi lahko prišlo do invazije na otok. Kitajska za tak napad ni pripravljena, kot so bili na primer z vsemi svojimi plovili za desant na Normandijo Američani in Britanci maja 1944. In tudi če ZDA, ki so vojaško močnejše od Kitajske, ne bi branile otoka, bi odpor na 24-milijonskem Tajvanu proti morebitni okupaciji povzročil zelo hude težave kitajski vojski. Navsezadnje je kitajsko gospodarstvo še bolj kot od nafte odvisno od tajvanskih polprevodnikov. Sicer so bili Kitajci zadnjič v vojni leta 1979, ko so precej neuspešno napadli Vietnam.
Zdi se, da je do nadaljevanja manevrov in napetosti prišlo, ker bi z njihovim koncem kitajski voditelj Xi Jinping ostal praznih rok. Razkazovanje moči pa najbrž tudi v prihodnje ne bo prineslo nobenega rezultata, ampak bo dokazovalo nemoč Kitajske pri njenih zahtevah, da Tajvan postane del njenega ozemlja. Torej bi Xi lahko prišel iz tega zaostrovanja napetosti oslabljen in to bi lahko bila njegova zadrega na jesenskem partijskem kongresu, na katerem naj bi dobil tretji petletni mandat za vodenje partije in države. x
