Kaj je sploh posojilo?
»Če bi si na banki izposodili denar, bi ji za 'radodarnost' poleg izposojenega denarja plačali še dodaten znesek – obresti. Banke ponujajo posojila s fiksno ali spremenljivo obrestno mero,« je skoraj 60 najstnikom razložila Marina Jozić iz podjetja EOS KSI, upravljanje terjatev, in udeležencem pojasnila razlike, ki jih morajo poznati.
EURIBOR je kot »košarica«, ki odseva trenutno ceno denarja na trgu
Ker se v javnosti v zadnjem času velikokrat omenja rast medbančne obrestne mere EURIBOR, smo najstnike vprašali, ali so tudi oni že slišali za omenjeni izraz (glejte izsledke ankete s posnetka zaslona). »EURIBOR je medbančna obrestna mera, po kateri si med seboj izposojajo denar največje evropske banke. EURIBOR je kot neka košarica, ki odseva trenutno ceno denarja na trgu. Obstaja jih več vrst – večina bank v Sloveniji uporablja šestmesečni EURIBOR, kar pomeni, da se na vsakih šest mesecev anuitete posojil spremenijo. EURIBOR lahko upada ali raste. V tem hipu raste in znaša že več kot dva odstotka, kar pomeni, da je naš obrok posojila višji,« je najstnikom in najstnicam pojasnil novinar Mojih financ Srečko Korber.
Za lažjo predstavo smo si nato skupaj z udeleženci ogledali tudi informativni izračun potrošniškega posojila na eni izmed bank ter pojasnili izraze, kot je EOM (efektivna obrestna mera, ki nam pokaže, koliko nas posojilo stane). Zanimalo nas je, kakšen bi bil skupen znesek, ki bi ga moral plačati posojilojemalec, če bi se odločil za potrošniško posojilo v višini pet tisoč evrov z ročnostjo 60 mesecev. »Banki bi moral v tem primeru za posojilo s spremenljivo obrestno mero plačati dodatno še več kot 1.200 evrov. To je veliko,« so presenečeno ugotovili najstniki.
»Če s takšnim posojilom kupujemo denimo aluminijasta platišča za svoj avto, ki se jih bomo naveličali čez tri mesece, se je vredno vprašati, kako nujno res potrebujemo takšno posojilo in ali ni bolje upoštevati osnovnih pravil osebnih financ,« sta se z najstniki strinjala Srečko Korber in Marina Jozić ter dodala, da posojilo samo po sebi ni slabo, če ga namenimo za stvari, ki jih potrebujemo, in vemo, kako ga bomo odplačevali, pa tudi, da če se pozanimamo, da zanj ne plačujemo več, kot je treba.
So tako veliki upadi cen delnic tudi znamenje za nakup?
Najstniki so predavatelje prvi dan jesenske finančne šole za najstnike vprašali tudi, ali je vredno vzeti posojila za nakupe delnic, obveznic, skladov, kriptovalut. »Nikakor. Če bi matematično pristopili k temu vprašanju, bi v teoriji morda prišli na 'zeleno vejo' in bi se nam lahko posrečilo – a to bi bila igra na srečo in tega si ne želite. Že če spomnimo, da se obrestne mere, ki ste jih danes videli, za kratkoročna posojila gibljejo okoli osmih odstotkov, vam mora biti jasno, da bi bilo to zelo tvegano početje. Vlagamo le denar, ki ga lahko pogrešamo,« je mlade opozoril Rok Potočnik, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.
Ali so tako veliki upadi cen delnic zaradi različnih pretresov po svetu tudi znamenje za nakup delnic, so bili radovedni najstniki. »Gotovo bomo prišli do točke, ko bo ta poteza zelo smiselna. Zdaj so cene že toliko upadle – 60, 70 odstotkov – in bi morda lahko že rekli, da je primeren čas za nakupe. Je pa zelo težko to brezkompromisno trditi, saj ni zagotovila, da cene delnic ne bodo še upadale,« je odgovoril Rok Potočnik.
Primer Snapchat: ne nosite jajc v samo eni košari
Z udeleženci smo tokrat v simulatorju kupili delnico podjetja Snap" title="Snap">Snap Inc., poznanega po aplikaciji Snapchat, da bi se zavedeli, kako vrednosti delnic nenehno nihajo. »Delnica Snapchata na borzi kotira od marca 2017,« je najstnikom z grafom prikazal Rok Potočnik ter opomnil na upade vrednosti in tudi na neverjetno rast cene delnice do avgusta 2021. »Takrat so bila pričakovanja te družbe izjemno visoka, a podjetje je objavilo nekaj slabih poslovnih rezultatov in cena delnice je strmoglavila. V tem primeru vidimo, kaj se lahko zgodi, če vse premoženje vložimo v eno samo delnico, ki ni bila tako dobra, kot smo pričakovali,« je dodal Potočnik.
Ko se boste zaposlovali, se ne pogajajte samo o plači
"Pokojnina iz prvega stebra je zelo pomembna, ker gre za pomemben element socialne države in naj bi zagotavljala minimalno varnost vsem ljudem po upokojitvi. A ta hip v Sloveniji približno 28 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, ki je pod pragom revščine, več kot polovica Slovencev pa pokojnino, ki je nižja od 800 evrov, kar je še bolj problematično, ko ljudje ostanejo sami," je najstnikom povedala Tina Lužar iz Modre zavarovalnice. Mladim je, čeprav je zanje upokojitev še zelo oddaljen dogodek, pojasnila, kako sploh deluje pokojninski sistem v Sloveniji.
"Ker manj kot dva zaposlena 'delata' za upokojenca (v osemdesetih letih 20. stoletja so štirje), se je izjemno pomembno zavedati, da pokojnina iz prvega stebra (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ne zadostuje več za finančno preskrbljenost v starosti, zato moramo že zdaj posamezniki prevzeti del odgovornosti v obliki 2. stebra (dodatno pokojninsko zavarovanje) in 3. stebra (preostala varčevanja)."
Kdaj pa začeti varčevati? "Čim prej, že ob prvi zaposlitvi," meni Tina Lužar. "Ko se boste zaposlovali, se ne pogajajte samo o plači, ampak povprašajte delodajalca, ali vam omogoča tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pa je strogo namensko varčevanje. To pomeni, da lahko sredstva izkoristimo šele ob upokojitvi in v obliki dodatne pokojnine."
Razvili smo preprost zavarovalni produkt za šolarje
Ko smo se z najstniki pogovarjali o vrstah zavarovanj, je Urška Drenovec, samostojna prevzemnica rizika iz Zavarovalnice Triglav, udeležencem pokazala tudi, kako zavarovalnica izračuna premijo. Na podlagi postavk, kot sta verjetnost dogodka in pričakovani obseg škode, smo oblikovali zavarovanje za stroške inštruktorja (do 10 ur) v primeru negativne ocene ob koncu šolskega leta.
"Zavedati se je treba, da ima zavarovalnica tudi stroške, ki so potrebni za njeno poslovanje, kar je treba tudi upoštevati pri izračunu premije. Ima namreč tudi lastnike, ki zahtevajo donos na kapital, ki so ga vložili v zavarovalnico. Hkrati pa je treba upoštevati še negativno selekcijo, zajem zavarovanj, zakon velikih števil, popuste in tako naprej," je pojasnila.
Karkoli se vam bo v življenju zgodilo, boste plačali davek
To sta povedala najstnikom odvetniška pripravnica Emina Kajtazović in davčni svetovalec Martin Čeč iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa in razložila, kaj so davki ter zakaj jih plačujemo in kakšne vire obdavčitev poznamo. Dotaknila sta se tudi aktualnih davčnih vprašanj in razložila razliko med davčnim izogibanjem ter davčno optimizacijo.
"Davčno izogibanje je prepovedano in za takšno dejanje smo kaznovani denarno, pod določenimi pogoji tudi z zaporom. Velikokrat je splošni vtis, da je delo davčnih svetovalcev pomoč podjetjem ali fizičnim osebam, da ne plačajo davka ali da plačajo manj davka. Davčna optimizacija ne pomeni, da se davkom izogibamo, ampak da podjetja in fizične osebe plačajo pravilni znesek denarja (predvsem pri bolj zapletenih transakcijah) - torej njihovo davčno obveznost v zakonskem okviru. Pomislite, zakaj bi plačevali več davka, kot moramo? To ni ekonomsko smotrno. Tudi v trgovini ne plačamo več za izdelek od navedene cene na polici," meni Martin Čeč iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa.
Če uporabljamo dvofaktorsko oviranje, se reši polovica težav
Na jesenski finančni šoli smo gostili tudi certificiranega etičnega hekerja Adriena Žitka iz podjetja GO-LIX, s katerim smo se pogovarjali o varnosti na internetu in poklicu etičnega hekerja. "Dvofaktorsko oviranje pomeni, da imamo dva faktorja oviranja - v enem primeru nekaj, kar poznamo, denimo geslo, v drugem primeru nekaj, kar imamo, denimo telefon.
Združujemo torej dve oviranji, ki nista enaki. Poznamo veliko primerov hekanja uporabnikov družbenega omrežja Instagramovi uporabniki v svoja zasebna sporočila prejmejo povezavo, običajno z Instagramovim 'log in-om'. Uporabniki nanjo kliknejo in vpišejo geslo, račun pa je s tem dejanjem prevzet (vrsta spletnega ribarjenja).
Če imamo vzpostavljeno dvofaktorsko oviranje, do našega računa hekerji ne bodo mogli dostopati, ker bi v takšnem primeru morali imeti tudi naš telefon. Poskrbite, da imate dvofaktorsko oviranje povsod," je svetoval etični heker najstnikov in mladim povedal, da na spletu kupuje samo z bančno kartico, kjer se podatki kartice zaradi večje varnosti "uničijo" po vsakem opravljenem nakupu.
Kje shraniti kriptovalute in gesla?
Velikokrat se pri kriptovalutah pozablja na hrambo, zato smo si na tokratni jesenski finančni šoli za najstnike pogledali tudi različne pripomočke za varno hrambo kriptovalut. Kriptopravnik in ustanovitelj podjetja Lemur Legal Peter Merc je najstnikom pokazal različne možnosti.
"Možnost je, da imamo kriptovalute shranjene na kriptoborzi, a obstaja veliko tveganje, da bi, če bi neki heker napadel borzo ter ukradel kriptovalute, te ukradel tudi vam. Zato ni dobro imeti vseh sredstev na kriptoborzi (hot wallet)," je povedal in pokazal najstnikom, kako je videti tako imenovani "cold wallet" - hladne denarnice niso povezane z internetom.
Kaj če bi takšno denarnico izgubili? "Ko si kupimo takšno 'hladno denarnico' (denimo Ledger) ali pa jo imamo v obliki aplikacije na telefonu, se bo zgeneriralo 12 ali 24 naključnih angleških besed. Te besede si moramo zapisati v točno tem vrstnem redu. Če izgubite svojo 'hladno denarnico', si kupite novo, vpišete teh 12 ali 24 besed in se vam stanje obnovi," je povedal Merc.
Kje pa shraniti te besede? "Če smo pametni, seveda tega nimamo shranjenega na telefonu v albumu ali na računalniku. Obstajajo kot nekakšne kovinske kasete ali pa kapsule (primer je recimo cryptosteel), poleg katerih dobite kovinske črke, da si lahko znotraj predmeta zapišete besede. Material je odporen proti požaru in drugim dejavnikom, navadno se hrani v sefu," je povedal Merc najstnikom.
Kakšen je bil vtis najstnikov in najstnic o jesenski finančni šoli?
Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo, e-Študentski servis, je za najstnike tokrat pripravila tudi nalogo prvega vtisa. Najstnikom je pokazala fotografiji dveh oseb, udeleženci pa so jima določili ime, starost, izobrazbo, kakšni službi imata, kakšni so njihovi hobiji in osebnostne lastnosti.
"Vsi, ko se prvič srečamo z nekom, si ustvarimo prvi vtis, ljudi postavljamo v kategorije. Pomislite, koliko lastnosti ste danes pripisali osebam, ki ste jih videli samo na fotografiji. Le 30 sekund traja, da si ustvarimo prvi vtis. Treba pa se je zavedati, da se prvi vtis v nas ohrani in vpliva na oceno osebe. Imejte to v mislih, ko se boste mrežili in si pridobivali poslovne stike tudi na ta vidik," meni Goršakova. Kakšen vtis pa imajo najstniki o udeležbi na jesenski finančni šoli za najstnike?
