Kdo bo skrbel za bolnike, če sistem kolapsira?
Stanje v državi se drastično slabša, a kot kaže, se vlada epidemije še ni odločila razglasiti, čeprav jo je v preteklosti dvakrat ob precej manjšem številu okužb (glejte grafiko). Minister za zdravje Janez Poklukar je sicer pred tednom napovedoval, da bo predlagal zaprtje države, ko bo zasedenih od 160 do 180 intenzivnih postelj, podoben predlog je dala v zapisnik ponedeljkovega sestanka posvetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Mateja Logar, a je ta dan kasneje - po sestanku z vladnimi predstavniki - dejala, da je v javnost prišla vsebina zapisnika, ki še ni bila uradno potrjena in da stroka ne predlaga zaprtja države, pač pa le zaostrovanje ukrepov.
Včeraj je za Odmeve pojasnila, da je strokovna skupina za popolno zaprtje, ne pa za delnega in selekcioniranega. A kot je dodala, je bilo »nekako povedano, da to ne pride v poštev«. V skupini so po njenih besedah mnenja, da se strinjajo z zaprtjem države, če gre za popoln lockdown, takšen, kot je bi lani marca oziroma aprila. »Ne pa da zapiramo samo posamezne segmente. Seveda pa mora takšen popoln lockdown sprejeti vlada, to ni odločitev strokovne skupine,« je pojasnila infektologinja.
Na twitterju se je oglasil epidemiolog Mario Fafangel, ki je prepričan, da je popolno zaprtje države edina rešitev pred katastrofo. »Zasilna zavora pred kolapsom (lockdown) - za vse! Najdite pravi zapisnik,« je pozval pristojne. V mnenju se mu pridružujejo mnogi zdravniki, ki se bojijo, da bodo ljudje ostali brez ustrezne oskrbe. Specializant infektologije v SB Celje Federico V. Potočnik, bivši predsednik podmladka Nove Slovenije, je na twitterju zapisal: »Nujno, nujno je treba to norijo ustaviti. Razglasiti epidemijo in zapreti državo. Sprejemov na intenzivno je neobvladljivo veliko. Nimamo (nimamo!) toliko intenzivistov, ki bi skrbeli za takšne številke. Sistem ne zdrži več.«
Glede na visoke številke okuženih s koronavirusom moramo tudi po besedah koordinatorja za logistični del cepljenje proti covidu-19 Jelka Kacina računati, da vseh pacientov v bolnišnice ne bomo mogli sprejeti v Sloveniji. Napovedal je, da se moramo pripraviti, da bo še kdo drug poskrbel za slovenske bolnike s covidom-19. Ob prezasedenosti covidnih oddelkov naj bi na mizi namreč bila tudi možnost pošiljanja covidnih bolnikov v tujino, kar je za TV Slovenijo potrdil tudi koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta.
Za Radio Slovenija pa je Carotta potrdil, da so poizvedovanja za pomoč pri oskrbi covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, v tujini že stekla. »Ministrstvo za zdravje je tudi že začelo postopek sodelovanja z vsemi tremi sosednjimi državami, se pravi Italijo, Avstrijo in pa Madžarsko, pa tudi z Nemčijo, kjer bomo zaprosili za eventuelno pomoč pri oskrbi intenzivnih covidnih pacientov«, če bomo na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic presegli maksimalne kapacitete, je povedal.
Na kakšen način država v epidemičnih razmerah zaprosi za mednarodno pomoč je opredeljeno v posebnem državnem načrtu, ki stopi v veljavo ob razglasitvi epidemije ali pa na odločitev ministra za zdravje. Ne eno ne drugo se še ni zgodilo. Na vlado smo glede na to, da smo vse bližje kolapsu zdravstvenega sistema, poslali vprašanja, kdaj in na kakšen način bomo zaprosili tuje države ali prostovoljce za pomoč in če je v zvezi s tem že kaj dogovorjenega? Odgovorov še nismo prejeli.
Kacin je po današnji seji vlade povedal še, da se bo vlada jutri na Brdu pri Kranju sestala na posebni seji. Na njej bodo razpravljali tudi o ukrepih, ki jih je treba uveljaviti v najkrajšem času. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo in nespodobno, da zdravstvo pričakuje popolno zaprtje države, na drugi strani pa svojega načina dela ne zna prilagoditi potrebam ljudi, ki ure in ure čakajo, da bodo na vrsti za cepljenje, je poročal STA.
Ne glede na zapisano, pa je marsikomu jasno, da si država popolnega zaprtja države iz gospodarskega vidika ne bo mogla privoščiti. Proti razglasitvi epidemije pa govori dejstvo, da bi bilo v tem primeru spet ogromno ljudi upravičenih do izplačila dodatkov. To pa so po naših informacijah bistveni razlogi do vladne zadržanosti pri sprejemanju novih odločitev.
