Film/TV

Zaradi novih dokazov zahteva za ponovno odprtje primera umora režiserja Pasolinija

Rim, 03. 03. 2023 17.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, K. Z.
Komentarji
0

Italijanska filmska ustvarjalca David Grieco in Giovanni Giovannetti sta pri tožilstvu vložila skupno zahtevo za ponovno odprtje spisa o umoru italijanskega režiserja in scenarista Piera Paola Pasolinija iz leta 1975, v kateri zahtevata preučitev treh sledi DNK, ki jih je policija leta 2010 našla na kraju zločina v Ostiji.

Umor kultnega pesnika, pisatelja, režiserja in levo usmerjenega intelektualca Piera Paola Pasolinija, ki se je zgodil 2. novembra 1975, je še vedno uganka za številne njegove občudovalce, ki sumijo, da so ga ubili politični nasprotniki. Odvetnik Davida Grieca in Giovannija Giovannetija, Stefano Maccioni, je januarja na spletu objavil peticijo za ponovno odprtje primera, pod katero se je podpisalo na tisoče oseb.

Poleg Maccionija, ki mu je leta 2010 uspelo doseči ponovno odprtje primera, a so ga nato ponovno zaprli, za peticijo stoji še nekdanji odvetnik Pasolinijevega bratranca.

Pier Paolo Pasolini
Pier Paolo Pasolini FOTO: Profimedia

Nova pobuda je povezana z decembrsko izjavo nekdanjega sodelavca Maglianove tolpe Maurizia Abbatina parlamentarni komisiji za boj proti mafiji, ki je dejal, da je bil umor povezan s krajo filma, na katerem je Pasolini delal.

Številni oboževalci ikoničnega levičarskega gejevskega pesnika, pisatelja in filmskega ustvarjalca so vedno sumili, da je za njegovim umorom kaj več kot dejanje prostituta, ki so ga obsodili za umor Pasolinija. Ta je sprva krivdo za umor režiserja priznal, a je po več letih svoje priznanje preklical.

Pasolini se je rodil leta 1922 v Bologni. Med letoma 1930 in 1931 je skupaj s svojo družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole.

Njegov prvi film je Accattone iz leta 1961. Film je z nasilno upodobitvijo življenja zvodnika v Rimu takoj postal senzacija. Odmeval je leto kasneje tudi njegov naslednji film, Mamma Roma, v katerem je rimsko prostitutko srednjih let upodobila igralka Anna Magnani. Pasolinijevi poznejši filmi so bile s spolnostjo nabite priredbe klasičnih del, kot so Dekameron, Canterburyjske zgodbe in Tisoč in ena noč.

Pisal je tudi kritiško priznane romane in poezijo. Zaradi prvega romana z naslovom Otroci življenja, ki je bil objavljen leta 1955, so proti njemu vložili tožbo zaradi obscenosti. Roman sta obsodila tako Vatikan kot Komunistična partija Italije, katere član je bil Pasolini. Poskusi, da bi Pasolinija preganjali zaradi romana, so se sicer končali brez uspeha, knjiga pa se je uvrstila med finaliste za strego, najpomembnejšo italijansko literarno nagrado.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.