Volitve 2022

Kandidat za župana Vojko Flis: Potrebno je izboljšati dostopnost do družinskega zdravnika, pediatra in ginekologa

Damjan Veršič, 28.10.22 ob 03:55

Nekdanji direktor UKC Maribor je odgovoril na 16 vprašanj, vezanih na prihodnje izzive mesta.

Kandidat za župana Vojko Flis: Potrebno je izboljšati dostopnost do družinskega zdravnika, pediatra in ginekologa

Dr. Vojko Flis, kandidat Gibanja Svoboda za mariborskega župana, je do spomladi lanskega leta vodil UKC Maribor, po izteku štiriletnega mandata pa se ni odločil za ponovno kandidaturo. Aktivno je bil vključen v delovanje skupin, ki so se ukvarjale z ukrepi v času pandemije covid-19. V lanskem letu je prevzel vodenje Kirurškega sanatorija Rožna dolina v Ljubljani, enega največjih zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v državi, kjer opravlja kirurške posege. Je vodja mednarodnega projekta HosmartAI – robot v zdravstvu, v okviru katerega humanoidno robotko Frido testirajo v bolnišničnem okolju UKC Maribor.

Tudi njemu smo posredovali 16 vprašanj, ki se nanašajo na, po mnenju naših bralcev, najpomembnejša področja Mestne občine Maribor.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Urejena prometna infrastruktura je najpomembnejša naloga občine, ki je lastnica javnih površin. Mesto nujno potrebuje urejene ceste, pločnike, kolesarske poti, parkirna mesta, urejenost pa se ne sme omejevati zgolj na center mesta. Stanje prometne infrastrukture v mestu je zaskrbljujoče, zato bo izjemno pomemben razvojni projekt občine Maribor premišljena prevetritev obstoječe celostne prometne strategije ob upoštevanju vseh udeležencev v prometu in potovalnih navad občank in občanov.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Ocenjujem, da je bilo urejanje prometne infrastrukture zapostavljeno predvsem v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, ki se nahajajo izven središča mesta, na kar so občanke, občani, predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti večkrat opozarjali, a so bili doslej preslišani.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Na območju Mestne občine Maribor imamo praktično v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti nekaj odsekov, ki nam ne morejo biti v ponos. Tudi določeni projekti, ki so bili načrtovani in so imeli zagotovljeno sofinanciranje države, se niso začeli izvajati, npr. mariborska južna obvoznica, ki bi razbremenila Streliško cesto, po kateri se trenutno vije glavnina tranzitnega prometa na relaciji vzhod-zahod mesta. Ta obremenjena prometnica je nevarna za prebivalce, še več, ob njej imamo tudi osnovno šolo, pločnik pa predstavlja šolsko pot, za katero moramo zagotoviti, da bo za otroke varna.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Očitno je, da se vrzel med mestnim in primestnim tkivom, ki deli ljudi in ne omogoča kakovostnega življenja vseh, poglablja. Zato bo v prihodnje pomembna in prednostna naloga občine zagotoviti skladen razvoj celotnega območja občine in urejanje ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti občine, za kakovostno in prijetno bivanje vseh.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Dobra infrastruktura, sodobne in urejene vzgojno-izobraževalne institucije, možnosti za aktivnosti mladih, zdravstvene, kulturne ustanove, možnosti za sprostitev, šport in družabno življenje, medgeneracijski centri, prostori za delo nevladnih organizacij in društev so nujni pogoji kakovosti življenja v občini. Vsa našteta področja so bila v preteklosti podhranjena, kar bomo spremenili v najkrajšem možnem času.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Zavedamo se nujnosti povečanja finančnih sredstev v obstoječe zdravstvene in šolske institucije mesta, s čimer bomo omogočili v vseh delih mesta primerne, sodobne in enakopravne pogoje za vse uporabnice in uporabnike.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Enakopravna dostopnost meščank in meščanov do primarnih zdravstvenih storitev je zaskrbljujoča. Glede na organiziranost zdravstva v Sloveniji se to odraža v slabi dostopnosti do sekundarne in terciarne ravni, saj bolniki nimajo dostopa do napotnic. Pogosto prav zaradi tega obiskujejo urgentni center UKC Maribor, kjer je možen pregled brez napotnice, vendar tam število bolnikov tako hitro narašča, da zdravstveni delavci obremenitve komajda še zmorejo. Torej je potrebno bistveno izboljšati dostopnost bolnikov do družinskega zdravnika, pediatra in ginekologa, izboljšati pa je potrebno tudi infrastrukturo.

Kaj boste kot morebitni župan najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Občina bo z aktivnostmi javnih gospodarskih služb spodbujala in uvajala okoljsko odgovornost ter si prizadevala za prehod v krožno gospodarstvo. Komunalna infrastruktura mora postati prilagojena potrebam mesta in enako dostopna vsem prebivalkam in prebivalcem Maribora. Mesto je na primer pred tremi leti izgubilo en zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, pri čemer nove lokacije, kljub drugačnim zagotovilom, še zmeraj nimamo. Vsako tovrstno zmanjševanje dostopnosti do komunalne infrastrukture dodatno obremenjuje okolje in vpliva na kakovost življenja v mestu. Naša zaveza je okolju prijazna trajnostna javna komunalna infrastruktura, ki bo vsem občanom omogočala enakopraven dostop, hkrati pa zagotavljala učinkovito ravnanje z viri v mestu.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Nesprejemljivo je, da leta 2022 določeni deli mestne občine niso priključeni na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. To je tudi prvi projekt, ki se ga bomo lotili v prihajajočem mandatu. Na področju ravnanja z odpadki pa si bomo prizadevali za trajnostno ravnanje z odpadki, pri čemer bomo spoštovali hierarhijo ravnanja z odpadki. Ponovna uporaba, popravila in recikliranje komunalnih odpadkov, pa tudi uporaba energije iz obnovljivih virov, opuščanje uporabe nevarnih snovi, zniževanje porabe naravnih virov bodo usmeritve prihodnjih let in bodo vtkane v vse aktivnosti mesta.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Občina bo pristopila k vzpostavitvi skupnostnih elektrarn in omogočila ljudem, da postanejo pomemben akter v energetskem sektorju, in to ne le kot porabniki, temveč tudi kot proizvajalci. Skupnostne elektrarne niso novost v svetu. Na področju energije lahko prevzamejo aktivno vlogo ter pripomorejo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji. Gre za enega od načinov, ki bo prebivalcem in prebivalkam mesta omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah. Prav tako moramo stopnjevati spodbujanje energetskih prenov stavb in na tem področju voditi z zgledom, kar pomeni večja vlaganja v energetsko prenovo stavb v javni lasti. To ne prinaša zgolj dolgoročnih energetskih in finančnih prihrankov, ampak pomembno prispeva tudi k čistejšemu okolju.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Odgovor smo podali že zgoraj.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Prepričan sem, da so bile določene poteze v prometni ureditvi mesta storjene parcialno in pavšalno, pri čemer se niso upoštevali argumenti stroke. S tem se je bistveno znižala kvaliteta življenja številnih Mariborčank in Mariborčanov, na kar so večkrat tudi opozorili. Maribor potrebuje in si zasluži celostno in strokovno obravnavo prometnih tokov, pri čemer je potrebno upoštevati cilje trajnostne mobilnosti, ki smo jim zavezani, in hkrati potovalne navade občank in občanov. Noben poseg v prostor ne sme zmanjšati kvalitete življenja prebivalstva v mikro okolju, kjer se poseg načrtuje.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Prioritetna projekta bosta PRIMA in ESKIM. Slednji bo črpal sredstva iz Evropskega socialnega fonda, (rezervirana sredstva na ravni Evrope v višini okoli 80 milijard evrov). V okviru projekta HORIZON (rezervirana sredstva na ravni Evrope v višini približno 80 milijard evrov) smo v mesto že pripeljali projekta iz prvega stebra (Odličnost v znanosti-PERSIST, HOSMARTAI). Takoj bomo pričeti črpati sredstva iz drugih dveh stebrov – Svetovni izzivi in Evropska industrijska kompetitivnost. Sodelovanje v programih ERASMUS+ (rezervirana sredstva na ravni Evrope v višini okoli 20 milijard evrov) in INTERREG je potrebno poglobiti in se na področju kulture priključiti programu Ustvarjalna Evropa. Mesto je potrebno razvijati na način, da bomo v njem želeli živeti, delati in ustvarjati.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Delna lastnica mariborskega letališča je država, s katero je potrebno oblikovati skupno strategijo razvoja letališča in ji slediti. V zadnjem letu smo bili priča neuspešnim poskusom vzpostavitve čarterskih poletov, v katere je prek svojih javnih zavodov (Zavod za turizem in RRA Podravje – Maribor) investirala tudi občina. Menim, da smo zaradi bližine drugih uveljavljenih letališč že izgubili potencial, ki bi ga lahko prinesel potniški promet. Ne smemo pa spregledati potenciala tovornega prometa, ki mu je naklonjena predvsem lega letališča in že obstoječa pripadajoča infrastruktura (npr. hangarji).

Na kak način boste kot morebitni župan komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Vzpostavili bomo občino dialoga. Mestna uprava z županom na čelu je dolžna služiti izključno dobrobiti skupnosti, jo poslušati in slišati ter z znanjem in razumevanjem reševati sedanje in prihodnje izzive. Občina je pomembna institucija demokracije in njena vloga v opolnomočenju ljudi za dialog in sodelovanje z ljudmi je izjemna. Župan in mestna oblast sta izvrševalca nalog, ki so določene s širokim konsenzom, za katerega se morata potruditi in ga doseči z najširšim vključevanjem meščank in meščanov. Zavedamo se, da če želimo uresničevati pričakovanja ljudi, jih moramo slišati, če želimo izboljšati in izenačiti življenjske pogoje, moramo krepiti solidarnost, če želimo boljše poslovno okolje, moramo dvigovati poslovno kulturo, vzpodbujati ustvarjalnost in pripravljenost sodelovanja.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Strpnost, razumevanje in empatija so izjemno pomembne lastnosti ne samo župana, ampak vseh nosilcev javnih funkcij.