Nemčija namerava postati ogljično nevtralna do leta 2045. Poleg tega je bila pred vojno v Ukrajini pri svojih energetskih potrebah pretežno odvisna od ruskega plina, zato mora po prekinitvi dobave najti nove energente.
"Vodik je bistvenega pomena za doseganje podnebnih in energetskih ciljev," je na dogodku dejal Stefan Wenzel z nemškega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe. Po njegovih besedah bi celotna Evropska unija lahko z vodikom dosegla podnebne cilje in hkrati okrepila energetsko učinkovitost in varnost.
Nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther je poudarila, da zeleni vodik predstavlja energijo prihodnosti, zato je nemška vlada pripravila okvir za krepitev proizvodnje vodika. Pojasnila je še, da je Nemčija od leta 2021 vložila več kot osem milijard evrov v 62 projektov, povezanih z vodikom.
Vodikove tehnologije bodo pomagale tudi pri razogljičenju proizvodnje energije v Sloveniji, je prepričan minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Po njegovem mnenju je treba za razvoj tehnologij začeti razpravljati o večjih demonstracijskih projektih, za katere je Slovenija kot majhna država dober prostor. Tehnologija še ni popolnoma pripravljena in je še vedno predraga, vendar je po njegovem mnenju še dovolj časa za pripravo.
Pozivi k sodelovanju Nemčije in Slovenije
Na Slovensko-nemškem dnevu vodika v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Slovensko-nemške gospodarske zbornice in nemškega veleposlaništva v Ljubljani je bilo slišati več pozivov k sodelovanju obeh držav.
"Samo s skupnim delovanjem bomo lahko dosegli potreben energetski prehod in reformo industrije," je dejala veleposlanica Kauther.
Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je prav tako poudarila, da si lahko državi pomagata na področju vodika in pri doseganju ciljev ogljične nevtralnosti.
Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal je v uvodnem nagovoru poudarila, da konkurenčnost evropske industrijske proizvodnje zaradi visokih cen energije vedno bolj pada.
"Geostrateške razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Da bi to dosegli, potrebujemo energetsko samozadostnost in večji delež zelene energije, med katero sodi tudi zeleni vodik," je prepričana.
GZS trenutno podpira več projektov na področju vodika, med drugim projekt Vodikova dolina Severnega Jadrana, v katerega so vključeni Hrvaška, Slovenija in sever Italije.
Visoki stroški proizvodnje
Vodik je vir energije in gorivo, ki namesto ogljikovega dioksida kot stranski produkt proizvaja vodo. Vendar so pri proizvodnji vodika – tako z elektrolizo vode kot pri parnem preoblikovanju zemeljskega plina (t. i. sivi vodik) – potrebne velike količine energije. T. i. zeleni vodik proizvajajo samo z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije.
Cena vodika je ob tem še vedno zelo visoka. Po podatkih možganskega trusta Rethink Energy so stroški za kilogram vodika lani znašali okoli 3,3 evra. Evropska unija letno proizvede okoli deset milijonov ton vodika, večinoma sivega, navaja portal Euractv.
80 odstotkov stroškov vodika predstavlja obnovljiva energija
"Vodik je še vedno predrag, vendar naj bi se do leta 2030 stroški proizvodnje vodika glede na poročilo inštituta McKinsey zmanjšali na 2,7 evra na kilogram. Kako bomo prišla do tja? S povečevanjem proizvodnje," je povedal Bart Biebuyck.
Direktor podjetja Clean Hydrogen Partnership, ki v sodelovanju z Evropsko komisijo združuje raziskovalce in podjetja na področju vodikovih tehnologij in gorivnih celic, je še poudaril, da 80 odstotkov stroškov proizvodnje trenutno predstavlja strošek energije iz obnovljivih virov.
Vodikova dolina Severnega Jadrana med najobetavnejšimi
Clean Hydrogen Partnership je od leta 2008 financiral 340 projektov v Evropi, od tega okoli pet v Sloveniji, v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov. V naslednjih treh do štirih letih načrtujejo financirati še dodatni dve milijardi evrov.
Med drugim financirajo tudi devet t. i. vodikovih dolin (območij s skupno načrtovano vodikovo infrastrukturo) v Evropi. Najobetavnejša med njimi je po Biebuyckovih besedah prav Vodikova dolina Severnega Jadrana, ki vključuje tudi Slovenijo, za katero je pripravljenih 25 milijonov evrov naložb.
Transport po plinovodih, shranjevanje pod zemljo
Biebuyck je poleg proizvodnje izpostavil še dva pomembna izziva za razvoj vodikove tehnologije – to sta gradnja ustrezne infrastrukture za transport in shranjevanje.
Vodik je mogoče prevažati z vlaki in drugimi tovornimi vozili, še učinkovitejši pa je transport po ceveh, za kar bi lahko prilagodili obstoječe plinovode. Glede shranjevanja naj bi bil najboljši način pod zemljo, trenutno v Franciji preizkušajo skladiščenje v izpraznjenih podzemnih plinskih poljih.
Uporabnost vodika predvsem v težki industriji
Kljub vsem proizvodnim, cenovnim in infrastrukturnim izzivom ter dejstvu, da je "vodikovo gospodarstvo" šele v povojih, je več govorcev poudarilo, da vodik trenutno ni primeren za uporabo v vseh gospodarskih sektorjih.
Blaž Likozar s Kemijskega inštituta je poudaril, da je vodik uporaben predvsem v težki industriji, kot sta proizvodnja aluminija in rudarjenje. Poleg tega so možnosti uporabe tudi v avtomobilnosti ter letalski in ladijski industriji, kjer raziskovalci še razvijajo primerne gorivne celice.
"Za razogljičenje železarske, gradbene in dela kemične industrije trenutno sploh nimamo druge tehnologije kot vodik," je poudaril tudi že omenjeni Stefan Wenzel z nemškega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe.
Nemčija "drzno" na pot tranzicije
"Povezava med podnebjem, krizo biotske raznovrstnosti, energijo in varnostjo nikoli ni bila očitnejša kot danes. Zeleni vodik mora do leta 2030 postati pomemben v naših gospodarstvih," je dejal Marcus Hicken, direktor za energetsko diplomacijo, podnebje in varnost na nemškem zunanjem ministrstvu.
Nemčija namerava kmalu revidirati svoje cilje, saj so napovedali podvojitev domače proizvodnje vodika na 10 gigavatov. Kljub temu bo Nemčija zaradi velikih potreb gospodarstva večino energije in s tem tudi vodika še zmeraj uvozila.
"Potrebujemo proizvodnjo, skladiščenje, infrastrukturo ..." je povedal Hicken in dodal, da akcijski načrt predvideva tudi 38 ukrepov vlade do konca leta 2023, leta 2024 pa pričakujejo, da bodo imeli konsolidiran domači trg in mednarodno strategijo. "Nemčija dela drzne korake za začetek tranzicije," je dejal.
Kakšni so načrti Slovenije?
"Smo v vznemirljivih časih. Oblikovalci politike moramo pogledati, kje smo glede politike o vodiku, in se nato dogovoriti, kaj moramo storiti, da pridemo, kamor moramo," je povedala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen, ki vodiku napoveduje svetlo prihodnost.
Glede strateških načrtov Slovenije je dejala, da je Slovenija v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu leta 2020 kot enega izmed ciljev navedla 10-odstotno vsebnost vodika v plinovodih. Gre za t. i. blending oziroma mešanje vodika z zemeljskim plinom v plinovodih, mešanica pa pri ogrevanju proizvaja manj ogljikovih izpustov kot sam plin.
Priprava novega energetskega in podnebnega načrta
Sekretarka je poudarila, da vlada pripravlja revizijo načrta, v katerem nameravajo povečati vlogo vodika. "Cilji vodika bodo revidirani, pričakujem, da bodo znatno nadgrajeni glede na nedavni razvoj dogodkov v EU-ju," je dejala.
Letos bosta potekali javna razprava in ocena okoljskih tveganj, podjetja s področij vodikovih tehnologij je povabila k sodelovanju in komunikaciji. Nov nacionalni energetski in podnebni načrt pa pričakujejo v letu dni.
Glede podpore projektom se vlada naslanja na tri stebre – evropska kohezijska sredstva, načrt RePower EU s fokusom na razogljičenju industrije in sredstva za t. i. pravično tranzicijo. "Imamo dve premogovni regiji in veliko energetsko lokacijo v Šoštanju. Revitalizacijo teh energetskih lokacij moramo združiti z vodikovimi projekti," je povedala Tina Seršen.
Nov zakon za nacionalna sredstva
"Poleg tega smo 10. decembra sprejeli zakon, ki daje pravno podlago za podporo vodikovim projektom prek razpoložljive nacionalne sheme," je še povedala sekretarka in dodala, da bodo na podlagi tega zakona projekte financirali iz posebnega prispevka, ki ga plača vsak potrošnik na računu za plin in elektriko.
Tina Seršen je še izrazila navdušenje nad projektom Vodikova dolina Severnega Jadrana. "Lahko smo zares ponosni, gre za sodelovanje 34 organizacij, dveh vlad in ene regionalne vlade. Še naprej bomo podpirali projekt," je dejala.
Med dobrimi praksami izstopa steklarna Hrastnik
Eno izmed podjetij, ki v Sloveniji izstopa na področju dobrih praks pri uporabi vodika, je Steklarna Hrastnik, ki sodeluje v projektu H2GLASS, v okviru katerega želijo ustvariti tehnologijo, ki jo v steklarstvu potrebujejo za dosego stoodstotnega izgorevanja vodika v proizvodnih obratih.
Na panelu o dobrih praksah sta sodelovali še dve podjetji, proizvajalec programske opreme RENN Solutions in nemško podjetje za uvedbo avtobusov na vodik Wuppertaler Stadtwerke.
Na podjetniškem panelu o prednostih vodika za podjetja so sodelovali še EWE Gasspeicher, Holding Slovenske elektrarne, Zavod Center ARI, ReCatalyst, Anton Blaj, Plinovodi in ELES.
Na "znanstvenem slamu" sta razvoj vodikovih gorivnih celic predstavila mladi raziskovalec Instituta Jožef Stefan David Jure Jovan in Sreejoe Kaniyamparambil z vodilne nemške univerze na področju vodika, RWTH v Aachnu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje