Strokovnjaki: Vsem ljudem bi morali omogočiti stik z vsaj eno drugo osebo

Vlada je v petek dodatno omejila stike med ljudmi, prepovedano je namreč vsakršno zbiranje ljudi, ki niso člani ožje družine ali ne živijo v skupnem gospodinjstvu. 

"Resno se sprašujem, ali je takšen ukrep ob tem, da lahko hodimo v službo in trgovino, res najučinkovitejši. Lahko grem v trgovino, ne smem pa na sprehod s fantom, ker pač še ne živiva skupaj," se sprašuje naša bralka iz Ljubljane. 40-letnik, ki živi sam in zaradi epidemije dela od doma, se počuti odrinjenega na rob družbe, saj se s prijatelji ne sme odpraviti niti na sprehod. 

Mati samohranilka z dvema najstnikoma, ki mora poleg službe pomagati otrokoma pri šolanju na daljavo, se je enkrat ali dvakrat na teden dobila v naravi s prijateljico. Tista ura ali dve občasnega odklopa zunaj doma z drugo mamo, ki ji je lahko prisluhnila in jo skušala razumeti, sta ji pomagali, da se je razbremenila in si napolnila "baterije" za nov dan. A zdaj sta lahko za takšno početje kaznovani. 

"Samo še 'družine' obstajajo, ostali smo nepomembni," pa pravi Ljubljančan, ki je bil več let samski. Septembra je končno spoznal dekle, a žal živi v drugi občini, tako da se od konca oktobra ne moreta srečevati. "Zdi se, kot da živiva v neki zgodbi, kjer se glavna junaka ne smeta dobiti in zbližati. Tako blizu, po dolgem času tako blizu, pa hkrati tako daleč," nam je potarnal. 

Samski ljudje in ljudje, ki živijo sami (med njimi je tudi veliko starejših, ovdovelih, ločencev in podobnih), se upravičeno počutijo diskriminirane zaradi novega ukrepa. "Vladni odloki so nesorazmerno bolj prizadeli zlasti tiste ljudi, ki ne živijo v tako imenovani tradicionalni družini: samske ter pare, ki živijo v ločenih gospodinjstvih, v različnih občinah ali državah. Vsi ti naj bi epidemijo preživeli sami, brez stika z osebo, ki jim je najbližje (ni nujno, da je to partner), razen če so pripravljeni tvegati in kršiti odloke. To ima gotovo zelo slab vpliv na psihično počutje in povečuje duševne stiske pri omenjenih skupinah prebivalstva. Gre tudi za neposredno diskriminacijo, saj so nekateri samo zato, ker ne živijo v tradicionalni družini, ostali brez pravice do zasebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavljata ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah," opozarja doktor socioloških znanosti Iztok Šori.

Kot pravi, družina ali tradicionalni partnerski odnos ne more biti kriterij, ki določa, kdo je upravičen do osnovnih človeških stikov. "Prakse iz drugih držav kažejo, da je mogoče ukrepe zastaviti tudi drugače, upoštevajoč družbo kot celoto in vso raznolikost odnosov, ki so ljudem pomembni. Posamezniki in posameznice lahko na primer sami določajo, kdo je zanje bližnja oseba, s katero bodo med epidemijo vzdrževali stike," pravi. 

Na Otoku našli rešitev s 'podpornim mehurčkom'

V Združenem kraljestvu so že ob prvem zapiranju prisluhnili potrebam ljudi in tudi v času strogih omejitev druženja in zbiranja omogočili socializacijo ljudem, ki živijo sami. Britanska vlada je namreč dovolila, da si ljudje ustvarijo tako imenovani "podporni mehurček" (angleško: support bubble). "Če želite imeti tesne stike z ljudmi, si ustvarite podporni mehurček z drugim gospodinjstvom. To je najvarnejši način, da se srečujete z drugimi ljudmi," so zapisali na vladni spletni strani. 

Podporni mehurček je podporna mreža med gospodinjstvom z eno odraslo osebo ali gospodinjstvom z eno odraslo osebo in enim ali več mladoletniki ter drugim gospodinjstvom (ne glede na velikost drugega gospodinjstva). S tem so omogočili ljudem, ki živijo sami, oziroma staršem samohranilcem, da se družijo z drugimi bližnjimi odraslimi osebami, kot da bi bili del skupnega gospodinjstva. 

Vednar pa ima takšen sistem omejitve. Podporni mehurček lahko ustvarijo samo z enim gospodinjstvom in ko enkrat ustvarijo svoj "podporni mehurček", tega ne morejo več spreminjati. 

Poleg "podpornega mehurčka" lahko družine, ki imajo otroke, mlajše od 14 let, ustvarijo še tako imenovani "mehurček za varstvo otrok" z drugim gospodinjstvom. Vendar pa se družina ne more hkrati srečati tako s svojim "podpornim mehurčkom" kot tudi z "mehurčkom za varstvo otrok". Tega naj bi uporabljali zgolj za namene varstva oziroma druženja otrok. 

Osebe, ki so v skupnem mehurčku, se lahko obiskujejo, družijo na prostem in prespijo druga pri drugi. Če kdo iz mehurčka kaže simptome covida-19, pa se morajo vsi ostali samoizolirati. 

Celo v Avstriji razumejo različne okoliščine ljudi in dovolijo druženje ljudi, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu. Avstrijska vlada namreč dovoljuje srečevanje z eno osebo zunaj svojega gospodinjstva.

Pri nas vlada izjem ne predvideva

Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da je omejitev stikov najučinkovitejši ukrep, s katerim lahko preprečimo širjenje virusa. "Pomembno je, da se vsak izmed nas zaveda, da s tem najbolj pripomore k preprečevanju širjenja virusa in omogoča, da ne bo prišlo do preobremenitve zdravstvenega osebja," so pojasnili.

Na vprašanje, ali bodo omogočili kakšne izjeme, kot so jih denimo v Združenem kraljestvu, so na ministrstvu odgovorili, da začasna delna omejitev oziroma prepoved zbiranja ljudi, ki je začela veljati v petek, velja za vse, razen za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. "Drugih izjem glede druženja odlok ne predvideva. Nadzor opravljajo pristojni inšpektorati, občinska redarstva in policija v okviru svojih nalog in pristojnosti."

Še vedno je sicer izjema tudi varstvo oseb in pomoč osebam, ki potrebujejo podporo, oskrbo ali nego družinskih članov, ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom – pod določenimi pogoji. "Pri prehajanju med občinami mora imeti posameznik pri sebi lastnoročno podpisano čitljivo izjavo in ustrezno dokazilo (npr. izjavo svojca, v primeru stikov z otroki odločbo sodišča o stikih)," so pojasnili na MNZ.

Samskih ljudi vse več

Sociologi opozarjajo, da so samski veliko bolj marginalizirana skupina ljudi, kot so denimo istospolni ali invalidi, češ, "saj so si sami krivi" oziroma "saj bo minilo". Ker družba samskost dojema kot permanentno prehodno stanje, se z njo resneje niti ne ukvarja, pa čeprav se je v Sloveniji od osamosvojitve število samskih ljudi povečalo za več kot 40 odstotkov. Lani je pri nas tako živelo približno 400.000 samskih moških in približno 313.000 samskih žensk. To sicer ne odraža tega, koliko ljudi dejansko živi samih, a zagotovo gre za precejšen odstotek.

"Svobodna izbira samskega življenja (in celo želja po tem) je tako relativno nov pojav, ki ga naša zakonodaja trenutno sploh (še) ne upošteva, čeprav tako živi vedno več ljudi. Trend ignorirati in marginalizirati to populacijo je tako še toliko bolj prisoten v konservativni politiki, čeprav so samske osebe v naši vsakdanji realnosti diskriminirane tudi v čisto praktičnem smislu, na primer pri iskanju stanovanja ali nakupu ležišča, ne glede na vlado," pravi Veselkova.

Kaj vlada z novo prepovedjo sporoča ljudem?

Kot pravi psihologinja Katarina Veselko, se v tradicionalni družbi samskost dojema kot nekaj prehodnega, če traja dlje, pa postane znak socialne neustreznosti. "V tem odloku se kot samski obravnava vsak, ki ni v uradno registrirani partnerski zvezi oziroma s partnerjem ne živi, kar pomeni, da se tudi mnogi pari v tem času ne bodo mogli srečevati in tako negovati partnerstva. Dvomim, da vlada s tem aktivno želi nekaj sporočiti; najverjetneje gre za to, da se s tem preprosto sploh niso ukvarjali, ker ni neposredno njihov problem. Nenormativna življenja in izkušnje so v legislativi praviloma spregledana, razen če se nekdo namensko ukvarja z njihovim vključevanjem. Tega pa ta vlada ne počne, dokler je na to dovolj glasno ne opozori ljudstvo," pravi. 

A Šori v tej vladni potezi vidi subtilno sporočilo. "Vlada ljudem, ki živijo sami, v skladu s svojimi ideološkimi prepričanji sporoča, da so njihovi odnosi in življenja vredna manj kot življenja in odnosi tistih, ki živijo v tradicionalni družini. Medtem ko se lahko "legitimne" družine prosto družijo in gibajo, so ostali prisiljeni bodisi v osamo bodisi v gverilo. Gre za udejanjanje ideološkega prepričanja, da je življenje v "tradicionalni družini" (oče, mati in otroci v skupnem gospodinjstvu) večvredna oblika zasebnosti in zadovoljevanja čustvenih in intimnih potreb v primerjavi z drugimi odnosi in zato upravičeno privilegirana. Odloki imajo kaznovalni učinek na vse, ki se ne ravnajo po družbeni konvenciji "tradicionalne družine" in katerih zasebnost in intimnost sta drugačni. Vendar povsod, tudi v Sloveniji, pomembni odnosi obstajajo tudi onkraj partnerske zveze in skupnega gospodinjstva," je izpostavil. 

Vsekakor to pomeni diskriminacijo samskih ljudi, ki neposredno povzroča trpljenje dela populacije, pa poudarja psihologinja. "Človek brez stika z drugimi vedno trpi, naši možgani so ustvarjeni za povezanost, ne za osamo. Ljudje, ki izberejo samsko življenje, večinoma niso sami in osamljeni. Pogosto imajo krog bližnjih prijateljev, s katerimi preživljajo čas in zadovoljujejo svoje potrebe po bližini, druženju ali skupnosti. Zato samski ljudje niso nujno osamljeni, saj si lahko ustvarijo krog bližnjih prijateljev, ki deluje kot družina. To povezovanje je zdaj onemogočeno. Ukrep, kot ga omenjate v Združenem kraljestvu, je tako izjemno smiseln, saj vseeno obdrži učinek omejevanja druženja, a ljudi ne izolira," meni. 

Po drugi strani pa je med samskimi tudi veliko takšnih, ki si želijo partnerstva in nimajo drugih bližnjih odnosov, zato so zelo osamljeni. "Ti ljudje stike iščejo pri različnih aktivnostih, hobijih, druženjih, pa tudi na delovnem mestu, s sodelavci. Zdaj so delovna mesta urejena tako, da se ljudje ne družijo niti na malici, vsi družabni načini preživljanja prostega časa so onemogočeni, pa tudi večina drugih dejavnosti, s katerimi si lahko bolj ali manj kakovostno zapolnimo čas, ni možnih. V življenju teh ljudi je tako zazevala ogromna praznina, saj se jim je razdrla struktura časa. To se nam v družini ne more zgoditi, saj že sami družinski odnosi in skrb za otroke poskrbijo za to, da so naši dnevi strukturirani," opozarja psihologinja.

Šori pa je ob tem opozoril tudi na to, da pri nas vladne ukrepe usmerjajo predvsem zdravniki in gospodarstveniki. "V strokovni skupini, ki svetuje vladi, ni nobenega sociologa, psihologa ali filozofa, skratka tistih strokovnjakov, ki razumejo, kako je družba sestavljena in kako deluje. Z njihovo pomočjo bi lahko bili odloki bolj vključujoči in humani," je prepričan.

S tem se strinja tudi Veselkova, ki meni, da bi bilo smiselno takšne odloke sprejemati s tem v mislih in vsem ljudem omogočiti stik z vsaj eno drugo osebo. "Že en sam bližnji odnos namreč občutno pripomore k varovanju duševnega in telesnega zdravja," poudarja.

Kako lahko prebrodimo tedne osame? 

Psihologi opozarjajo, da je osamljenost izjemno nevarna, saj smo ljudje družbena bitja, ki potrebujejo povezanost, občutek pripadnosti, stik z drugimi, dotik. In pri tem ne gre le za ohranjanje psihične stabilnosti oziroma duševno zdravje, pravi Veselkova.

"Oksitocin, hormon, ki se sproža ob bližnjih prijetnih stikih z drugimi (objem, dotik, poljub, celo pogled v oči), igra ključno vlogo v delovanju imunskega sistema. Kronična osamljenost dobesedno ubija: ljudje, ki nimajo vsaj enega bližnjega odnosa, hitreje zbolijo, se težje pozdravijo in prej umrejo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako pomembno je to v času epidemije, ki poleg neposredne grožnje za zdravje predstavlja tudi negotovo okolje, v katerem so v porastu stresni hormoni, ki še zavirajo naš imunski odziv, na primer adrenalin in testosteron," pravi strokovnjakinja. 

Kako lahko prebrodimo te tedne, ko so nam onemogočeni stiki z drugimi ljudmi? Veselkova predlaga naslednje strategije: 

Kako osamitev vpliva na posameznika, je seveda odvisno od različnih faktorjev in od posameznikove osebnosti. Kot poudarja psihologinja, fizična izolacija ne vodi nujno v osamljenost, če ta ne traja predolgo časa.