ZIDANICA
Kar sto grozdov na eni trti
Slaba štiri desetletja stara sultanina zidanico obdaja že s treh strani. Na njej zrastejo pravi orjaki, nekateri tehtajo tudi kilogram in pol.
Odpri galerijo
Dolga je kar 47 metrov.
Vinogradi zdaj dobivajo najlepšo podobo – grozdje je obarvano in vse bolj sladko, tako da vinogradniki z nestrpnostjo pričakujejo dan, ko bodo lahko začeli pobirati svoj pridelek in ga spravili v klet. Res je lep pogled na z grozdjem obloženo trsje! In kakšna trta je še posebno vredna občudovanja. Na primer tista na Turnskem hribu nad Šentjernejem. Mere ima takšne, da je prava krajevna posebnost, ki pritegne poglede mimoidočih. V dolžino meri kar 47 metrov in zidanico obdaja že s treh strani, obseg trsa pri tleh je 70 centimetrov, na njej pa zdaj zori neverjetnih 100 grozdov!
»Gre za trto sorte sultanina, ki sem jo zasadil, ko smo leta 1982 pri zidanici naredili škarpo, torej je od takrat minilo skoraj 40 let. Ko sem pri Lenčičevih v Šmalčji vasi nabavil trte, je bila ta vmes med drugimi, med žametno črnino in modro frankinjo. Ko so druge že obrodile, ta pa nikakor ni imela nobenega grozda, mi je kolega vinogradnik svetoval, naj pustim dolge šparone. Od takrat dalje je res bogato obložena,« pravi ponosni lastnik vinogradnik Jože Jakše iz Šentjerneja in pove, da je letošnja pozeba tudi to trto prizadela, a nekoliko manj kot druge dele vinograda, kjer jih je zasejanih kakšnih 1200, saj je tu, kjer raste ta velikanka, le nekaj zavetja. Temperature, ki so kar tri noči vztrajale pri –8 stopinjah Celzija, so torej zdesetkale pridelek.
»Če je pomlad običajna, brez pozebe, je na trti tudi do 150 grozdov, čeprav jih nikoli ne pustim dozoreti vseh in jih porežem že prej, tako da jesen počaka kakšnih 100 grozdov. No, letos mi zaradi pozebe torej ni bilo treba redčiti pridelka,« se nasmehne sogovornik, ki je grozdne jagode s te trte že začel sušiti za rozine. Grozdje je namreč brez pešk in zato najprimernejše zanje. Hrustljave sladke jagode imajo zelo radi otroci, imajo pa tudi zelo visoko stopnjo sladkorja. Ko smo ob našem obisku z refraktometrom izmerili sladkor v nekaj jagodah, je ta pokazal od 100 do 120 Oe, kar pomeni, da je bilo v grozdnem soku kar 24 in več odstotkov sladkorja.
Prav zaradi sladkosti se tega grozdja toliko raje lotijo ose, čebele in sršeni, zato Jože že hiti sušiti, precej pa ga bo tudi razdal. Doslej je posušil kakšnih pet kilogramov, a ne more pobrati vsega naenkrat, ker ima manjšo napravo za sušenje. Pa trta morda ni preveč obložena? Po priporočilih naj bi bilo namreč na njej od tri do štiri kilograme grozdja, ta pa bo dala gotovo kakšnih 50 kilogramov. »Očitno ta trta to zmore, saj res bujno raste, ustreza ji tudi, da raste na samem, saj je v zavetju zidanice in na sončni legi. Samo za primerjavo: ena letošnja mladica je dolga kar sedem metrov. Na trto gotovo dobro vpliva tudi dejstvo, da po vsakem škropljenju škropilnico operemo na tem mestu, tako da voda pronica v zemljo in zalije trto,« razmišlja Jože in doda, da so nekateri grozdi res težki, tudi po kilogram in pol imajo.
Kakšni orjaki lahko zrastejo na tej trti, pa so Dolenjci že lahko spoznali pred dvema desetletjema, ko je tednik Kmečki glas na Zadružnem sejmu KZ Krka na Grabnu pripravljal tekmovanje Iščemo najtežji grozd. Jože je s svojim zmagal kar trikrat, in sicer leta 1996, 1999 in 2002. Najtežji je imel le nekaj gramov manj kot dva kilograma.
Spomladi, ko se bo lotil rezi trt, bo ta sultanina prva, ki jo bo obrezal, saj zahteva posebno dolgo rez, le tako bo bujna in bo tudi v prihodnje dobro obrodila.
Pri zemlji ima obseg 70 centimetrov.
»Gre za trto sorte sultanina, ki sem jo zasadil, ko smo leta 1982 pri zidanici naredili škarpo, torej je od takrat minilo skoraj 40 let. Ko sem pri Lenčičevih v Šmalčji vasi nabavil trte, je bila ta vmes med drugimi, med žametno črnino in modro frankinjo. Ko so druge že obrodile, ta pa nikakor ni imela nobenega grozda, mi je kolega vinogradnik svetoval, naj pustim dolge šparone. Od takrat dalje je res bogato obložena,« pravi ponosni lastnik vinogradnik Jože Jakše iz Šentjerneja in pove, da je letošnja pozeba tudi to trto prizadela, a nekoliko manj kot druge dele vinograda, kjer jih je zasejanih kakšnih 1200, saj je tu, kjer raste ta velikanka, le nekaj zavetja. Temperature, ki so kar tri noči vztrajale pri –8 stopinjah Celzija, so torej zdesetkale pridelek.
Tudi do 150 grozdov
»Če je pomlad običajna, brez pozebe, je na trti tudi do 150 grozdov, čeprav jih nikoli ne pustim dozoreti vseh in jih porežem že prej, tako da jesen počaka kakšnih 100 grozdov. No, letos mi zaradi pozebe torej ni bilo treba redčiti pridelka,« se nasmehne sogovornik, ki je grozdne jagode s te trte že začel sušiti za rozine. Grozdje je namreč brez pešk in zato najprimernejše zanje. Hrustljave sladke jagode imajo zelo radi otroci, imajo pa tudi zelo visoko stopnjo sladkorja. Ko smo ob našem obisku z refraktometrom izmerili sladkor v nekaj jagodah, je ta pokazal od 100 do 120 Oe, kar pomeni, da je bilo v grozdnem soku kar 24 in več odstotkov sladkorja.
7
metrov je dolga ena letošnja mladica.
metrov je dolga ena letošnja mladica.
Prav zaradi sladkosti se tega grozdja toliko raje lotijo ose, čebele in sršeni, zato Jože že hiti sušiti, precej pa ga bo tudi razdal. Doslej je posušil kakšnih pet kilogramov, a ne more pobrati vsega naenkrat, ker ima manjšo napravo za sušenje. Pa trta morda ni preveč obložena? Po priporočilih naj bi bilo namreč na njej od tri do štiri kilograme grozdja, ta pa bo dala gotovo kakšnih 50 kilogramov. »Očitno ta trta to zmore, saj res bujno raste, ustreza ji tudi, da raste na samem, saj je v zavetju zidanice in na sončni legi. Samo za primerjavo: ena letošnja mladica je dolga kar sedem metrov. Na trto gotovo dobro vpliva tudi dejstvo, da po vsakem škropljenju škropilnico operemo na tem mestu, tako da voda pronica v zemljo in zalije trto,« razmišlja Jože in doda, da so nekateri grozdi res težki, tudi po kilogram in pol imajo.
Trta res bujno raste, ustreza ji, da je na samem, saj je v zavetju zidanice in na sončni legi.
Kakšni orjaki lahko zrastejo na tej trti, pa so Dolenjci že lahko spoznali pred dvema desetletjema, ko je tednik Kmečki glas na Zadružnem sejmu KZ Krka na Grabnu pripravljal tekmovanje Iščemo najtežji grozd. Jože je s svojim zmagal kar trikrat, in sicer leta 1996, 1999 in 2002. Najtežji je imel le nekaj gramov manj kot dva kilograma.
To je že pravo drevo!
Spomladi, ko se bo lotil rezi trt, bo ta sultanina prva, ki jo bo obrezal, saj zahteva posebno dolgo rez, le tako bo bujna in bo tudi v prihodnje dobro obrodila.
