Hotel, ko je bil še zasidran na Velikem koralnem grebenu. Foto: YouTube
Hotel, ko je bil še zasidran na Velikem koralnem grebenu. Foto: YouTube

Za prvi plavajoči hotel na svetu je DMZ zadnja postaja bizarnega 16.000 kilometrov dolgega popotovanja, ki se je začelo pred več kot 30 leti z glamuroznimi poleti s helikopterji in vrhunsko kulinariko, a končalo s tragedijo, poroča CNN. Rjaveči plavajoči hotel s tako slikovito zgodovino zdaj čaka na uničenje.

Plavajoči hotel je bil nora ideja Douga Tarce, v Italiji rojenega potapljača in poslovneža, ki je živel v Townsvillu na obali Queenslanda v Avstraliji. "Zelo je cenil in ljubil Veliki koralni greben," razlaga Robert de Jong, kurator pomorskega muzeja v Townsvillu.

Leta 1983 je Tarca odprl podjetje Reef Link, s katerim je s katamaranom vozil dnevne izletnike do koralnega grebena, pri čemer se mu je porodila ideja, da bi lahko ti izletniki dejansko tudi prenočili na grebenu.

Sprva je mislil za to uporabiti odslužene križarke, ki bi jih zasidral nad grebenom, a je ugotovil, da bi bilo cenejše in bolj do okolja prijazno, če bi zgradil plavajoči hotel.

Gradnja se je začela leta 1986 v Singapurju, hotel je stal okoli 45 milijonov dolarjev (današnjih 100 milijonov) in so ga do grebena Johna Brewerja, izbrane lokacije znotraj pomorskega parka Velikega koralnega grebena, prepeljali z ladjo za težke tovore.

Hotel so na oceanska tla zasidrali s sedmimi orjaškimi sidri, pritrjenimi tako, da ne bi poškodovali krhkega grebena. Vso odpadno in kanalizacijsko vodo so reciklirali, tako da ni bilo nevarnosti onesnaževanja oceana, vse smeti pa so prepeljali na odlagališče na celini.

Potapljaški raj

Four Seasons Barrier Reef Resort, kot so uradno krstili letovišče, je svoja vrata odprl 9. marca leta 1988. "To je bil petzvezdični hotel in ni bil poceni," razlaga za CNN de Jong.

"Imel je 176 sob in kapacitete za 350 gostov. Imel je nočni klub, dve restavraciji, raziskovalni laboratorij, knjižnico in trgovino, kjer si lahko kupil potapljaško opremo. Celo manjše teniško igrišče je bilo na voljo gostom, čeprav mislim, da je večina žogic pristala v Tihem oceanu."

Do hotela ste lahko prišli z dve uri dolgo vožnjo s katamaranom ali pa s precej hitrejšo helikoptersko izbiro, ki pa je bila tudi precej dražja. Ker je bil koncept tako nov in unikaten, je bil hotel sprva deležen izjemnega zanimanja, zlasti med potapljači. A tudi tisti brez potapljaških licenc so lahko s pomočjo manjše podmornice uživali v izjemnih razgledih na greben.

Se pa je kmalu kot velika težava izkazalo nepredvidljivo vreme. "Če je bilo vremo slabo, pa ste lovili letalo v mestu, helikopter pa ni vzletal in katamaran ni plul zaradi valov, je to povzročilo veliko nevšečnosti," se spominja de Jong.

Zanimivo je, da je hotelsko osebje bivalo v najvišjem nadstropju, kar je v plavajočem hotelu najmanj zaželena lokacija, ker boste tam občutili največ nihanja.

Kim Džong Un leta 2019 na ogledu dotrajane infrastrukture v Mount Kumgangu. Za njim plavajoči hotel. Foto: EPA
Kim Džong Un leta 2019 na ogledu dotrajane infrastrukture v Mount Kumgangu. Za njim plavajoči hotel. Foto: EPA

Po Jongovih besedah je osebje uporabljalo prazno steklenico viskija, ki so jo obesili s stropa, da bi tako merili nemirnost morja – ko je začela steklenica neobvladovano nihati, so vedeli, da bo veliko gostov trpelo za morsko boleznijo. "To je bil verjetno eden od razlogov, zakaj hotel nikdar ni bil zares komercialno uspešen," je povedal.

"Plovec" na reki Sajgon

Bile so tudi druge težave – le teden dni pred odprtjem je bil kompleks poškodovan v hudem ciklonu, pri čemer je nepopravljivo uničil zunanji hotelski bazen. Tri kilometre od hotela so našli odlagališče streliva iz druge svetovne vojne, kar je nekatere goste odgnalo. Za nameček pa še ni bilo kaj dosti za početi, razen potapljanja ali snorklanja.

Po pičlem letu dni je Four Seasons Barrier Reef Resort tako že postal predrag za upravljanje, zato se je neslavno zaprl. "Izginil je povsem po tiho. In prodan podjetju v Hošiminhu v Vietnamu, ki si je želelo z njim pritegniti turiste," pravi de Jong.

Leta 1989 se je plavajoči hotel podal na svoje drugo popotovanje, tokrat 5500 kilometrov proti severu. Hotel so preimenovali Sajgon Hotel, a je postal znan kot "Plovec" in bil skoraj deset let zasidran na reki Sajgon. "Postal je res uspešen in mislim, da je bil razlog za to ta, da je bil na obrežju in ne sredi ničesar. Na vodi, a povezan s kopnim," pravi de Jong.

Pogled na Mount Kumgang, ki si ga želi Severna Koreja korenito prenoviti - plavajoči hotel na sliki levo zgoraj. Foto: EPA
Pogled na Mount Kumgang, ki si ga želi Severna Koreja korenito prenoviti - plavajoči hotel na sliki levo zgoraj. Foto: EPA

A leta 1998 je tudi "Plovcu" zmanjkalo denarja in se je moral zapreti. A namesto da bi ga razstavili, ga je nepričakovano kupila Severna Koreja, ki si je želela z njim privabljati turiste na Mount Kumgang, slikovito pokrajino blizu meje z Južno Korejo. "V tistem času sta si Koreji trudili zgraditi odnose, bilo je kar nekaj pogovorov med državama. A številni hoteli v Severni Koreji niso bili zares do turistov prijazni," razlaga de Jong.

Privabljanje turistov v Severno Korejo

Po še enem, tokrat 4500 kilometrov dolgem potovanju, je bil plavajoči hotel pripravljen za svojo tretjo inkarnacijo, tokrat pod imenom Hotel Haegumgang.

Odprl se je oktobra 2000 in ga je upravljala južnokorejska družba Hyundai Asan, ki je imela pod okriljem tudi druge namestitve na območju in je ponujala pakete južnokorejskim turistom.

Predstavnik Hyundai Asana Park Sung-uk je povedal, da je okolica Mount Kumganga privabila več kot dva milijona turistov, turistične ture po območju pa da so izboljšale odnose med Korejama in služile kot "ključna točka medkorejskih izmenjav", kot lokacija za združevanje ločenih družin in "celjenje ran razkola med državama".

Začetek konca

A leta 2008 je severnokorejski vojak ustrelil in ubil 53-letno Južno Korejko, ki je zatavala onkraj meje turističnega območja Mount Kumganga v vojaško cono. Posledično so pri Hyundai Asanu ustavili vse ture, Hotel Haegumgang pa se je skupaj s preostalimi obrati zaprl.

Podatkov, ali je hotel v tem času sploh kaj obratoval, ni, de Jong ugiba, da je bil morda začasno odprt zgolj za člane severnokorejske vladajoče stranke.

Leta 2019 je sicer severnokorejski vodja Kim Džong Un obiskal Mount Kumgang in podal kritiko tamkajšnje infrastrukture, vključno s Hotelom Haegumgang, zato je ukazal, da se številna poslopja podrejo, območje pa na novo postavi v bolj "severnokorejskem slogu". A je nato vmes posegla pandemija covida in vsi načrti so bili začasno ustavljeni.

Kot še navaja CNN, trenutno ni jasno, kaj se dogaja z načrti za Mount Kumgang – in kaj bo s plavajočim hotelom. Najverjetneje se bo vpisal v zgodovino kot edinstveni, saj koncept plavajočih hotelov nikdar ni zares zaživel – ali pač?

"Ocean je poln plavajočih hotelov. Samo da se jim reče ladje za križarjenje," se namuzne de Jong.