Johann August Zeune, najbrž ga ne poznate, je bil pred 200 leti mlad, zelo ugleden profesor germanistike in geografije. Preselil se je v Berlin in nenadoma odkril strast do raziskovanja »notranjega sveta slepih«, tako da se je posvetil oftalmologiji in leta 1806 začel predavati na berlinski šoli za slepe, prvi takšni v Nemčiji. Ali je šlo samo za lepo naključje, vrag vedi, vsekakor pa je mladi profesor geografije samo dve leti pozneje – prevzet od navdušenja razsvetljenske Evrope nad znanostjo in novimi idejami – predstavil povsem nov geografski koncept Evrope s tremi glavnimi polotoki: Iberskim in Alpskim, ki je pozneje postal Apeninski, ter tretjim, najbolj južnim, ki ga je – ker je gorovje Balkan napačno videl kot zvezo med Jadranom in Črnim morjem – imenoval Balkanski polotok.
Tako je August Zeune v svetovno geografijo uvedel pojem Balkan. Pojem so pozneje prevzele tudi družboslovne znanosti, v katerih se je na koncu – ko uradna geografij...