Nekoč zmagoval pod dežnikom Uefe, zdaj tone v dolgovih
Belgijski nogometni klub Anderlecht je nekoč kotiral visoko doma in na tujem, starejši poznavalci nogometa pomnijo odmevne dosežke kluba s 113-letno tradicijo, ki domuje v Bruslju. V klubski vitrini je rekordnih 34 trofej za naslov belgijskega prvaka – zadnja iz sezone 2016/17 –, številni domači pokali in evropska srebrnina.
Anderlecht je v sezoni 1982/83 osvojil pokal Uefa in se enkrat prebil še v finale (1983/84), dvakrat tudi pokal pokalnih zmagovalcev (1975/76 in 77/78) ter še dvakrat igral v finalu (1976/77 in 89/90) – tekmovanji danes predstavljata Uefini evropska in konferenčna liga. Štiri desetletja pozneje klub neuspešno lovi korak s konkurenco, četudi troši (pre)več denarja za svoj pogon.
Kompany ga je preporodil, toda do vrha je daleč
Lani je ustvaril manjšo izgubo kot leta 2020 (lani 29 milijonov evrov, predlani 34 milijonov €), toda še vedno ni dosegel temeljnega cilja – ustvarjati dobiček iz tekočega poslovanja. V štirih letih je ustvaril prek 100 milijonov izgube. »Plače igralcev smo že oklestili, nimamo več veliko manevrskega prostora, če želimo ohranjati kakovosten kader za poznejšo prodajo,« so potrdili v klubu, katerega moštvo vodi Vincent Kompany.
Nekdanji član Manchester Cityja (2008-19) in belgijski reprezentant je prevzel prvo moštvo matičnega kluba leta 2020. Kompany je stabiliziral rezultate, Anderlecht igra med vsemi v ligi v najboljši formi in se vrača proti vrhu. Zaseda tretje mesto za kluboma Saint-Gilloise – v sezoni 2018/19 ga je vodil Luka Elsner, ki zdaj kotira na 15. mestu lige na klopi Standarda – in Club Brugge.
