»EU in Kitajska se strinjata, da ta vojna ogroža globalno varnost in svetovno gospodarstvo. Ta dvojna nestabilnost ni ne v interesu Kitajske ne v interesu EU. Delimo odgovornost, da delamo za mir in stabilnost,« je na novinarski konferenci po vrhu povedal Michel.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da podaljšanje vojne in motenj, ki jih ta prinaša svetovnemu gospodarstvu, ni v nikogaršnjem interesu, predvsem ne v kitajskem. To je ponazorila s podatki o trgovinski menjavi med EU in Kitajsko. Ti vsak dan izmenjata za skoraj dve milijardi evrov blaga in storitev. Trgovina med Kitajsko in Rusijo pa znaša zgolj okoli 330 milijonov evrov na dan.

Glavna prioriteta EU je po Michelovih besedah čim prej ustaviti vojno in zaščititi Ukrajince. V časih krize je dialog potreben bolj kot kadarkoli prej, je še poudaril Michel. Dodal je, da so se osredotočili na to, kaj je mogoče storiti, da bi se ta vojna čim prej končala. Kitajsko so pozvali, da pomaga končati vojno v Ukrajini, je povedal.

Po navedbah virov pri EU sta tako kitajski premier Li Keqiang kot kitajski predsednik Xi Jinping zagotovila, da Peking dela vse za to, da bi bil mir.

Michel je na novinarski konferenci po 23. vrhu EU-Kitajska sicer poudaril, da si Kitajska »ne more zatiskati oči pred ruskimi kršitvami mednarodnega prava«. »Ta načela so del ustanovne listine Združenih narodov,« je izpostavil.

Na ustanovno listino ZN in odgovornost Kitajske kot stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov je opozorila tudi predsednica komisije.

»To je odločilen trenutek, ker ne bo nič več tako, kot je bilo pred vojno. Zdaj je treba zelo jasno podpreti in braniti na pravilih temelječ red, ki je zelo jasen. Konflikte je treba reševati za pogajalsko mizo, ne pa z agresivnimi vojaškimi akcijami,« je poudarila.

Von der Leynova je povedala, da so bili na vrhu zelo jasni. »Če Kitajska ne podpira sankcij, naj se vsaj ne vmešava v sankcije,« je poudarila. Posvarila je, da bo vsakršna podpora ruski agresiji vodila v veliko škodo ugledu Kitajske v Evropi.

Kitajski premier Li je na pogovorih zavrnil zahtevo, da se Kitajska opredeli za eno od strani v ruski invaziji na Ukrajino, je medtem povedal kitajski diplomat Wang Lutong po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Predsednik Xi pa se je zavzel za sodelovanje EU in Kitajske pri reševanju krize v Ukrajini. Obenem je izrazil upanje, da bo EU v odnosih s Kitajsko delovala neodvisno od ZDA, še navaja dpa.

Evropska stran se je na prvem vrhu po poletju 2020 zavzela tudi za pravičnejše trgovinske in gospodarske odnose s Kitajsko. Kitajska mora končati svoje nepravične trgovinske praske proti Litvi, je na novinarski konferenci po vrhu povedala von der Leynova.

Predsednik Evropskega sveta pa je dejal, da so govorili tudi o področjih, kjer se ne strinjajo. Izrazili so zaskrbljenost zaradi dogajanja v Xinjiangu, Mongoliji, Tibetu in Hongkongu.

Metsola prispela v Kijev in izrekla podporo Ukrajini

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes prispela v Kijev in je tako prva predstavnica Evropske unije, ki je obiskala ukrajinsko prestolnico od začetka vojne pred več kot enim mesecem. Med svojim obiskom je ponovno izrekla podporo Ukrajini ter zagotovila, da se bo finančna in vojaška pomoč s strani EU ohranila in razširila.

»V Kijevu sem zato, da vam dvignem upanje. Z vami smo,« je Metsola danes popoldne zapisala na Twitterju. Objavila je tudi videoposnetek, v katerem je obljubila pomoč pri obnovi ukrajinskih mest.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je obisk označil kot močan znak politične podpore in dodal, da sta se z Metsolo pogovarjala tudi o strožjih sankcijah proti Rusiji. Prav tako je poudaril, da je Ukrajina popolnoma pripravljena na naslednji korak v pogajanjih o njenem članstvu v EU.

Podrobnosti o potovanju predsednice Evropskega parlamenta zaradi varnostnih razlogov sprva niso bile na voljo. Njen tiskovni predstavnik je pred njenim prihodom povedal le, da bo Metsola v imenu Evropskega parlamenta v Kijevu izrekla podporo.

Moskva: Ukrajinski napad na rusko skladišče bo otežil nadaljevanje pogajanj

V ruskem mestu Belgorod blizu rusko-ukrajinske meje gori skladišče goriva, ki sta ga po besedah lokalnega guvernerja napadla dva ukrajinska helikopterja. Ukrajinske oblasti sicer tega niso potrdile, ruska stran pa trdi, da bo ta napad negativno vplival na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki se danes nadaljujejo preko videopovezave.

Na videoposnetku, ki je bil objavljen na Twitterju, je videti požar v skladišču goriva v bližini stanovanjskih blokov v ruskem mestu Belgorod, ki se nahaja približno 40 km od rusko-ukrajinske meje v bližini Harkova na severu Ukrajine, poroča britanski BBC.

Lokalni guverner Vjačeslav Gladkov je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da je skladišče zagorelo zaradi zračnega napada dveh helikopterjev ukrajinske vojske, ki sta preletela rusko ozemlje. »Smrtnih žrtev ni bilo,« je dodal Gladkov.

Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da so evakuirali bližnje prebivalce in da sta bili v skladišču dve osebi poškodovani. Navedla je, da gori osem rezervoarjev z gorivom in da je na prizorišču skoraj 200 gasilcev. Kasneje je ruska tiskovna agencija RIA Novosti sporočila, da so tri od osmih cistern pogasili, vendar še vedno obstaja nevarnost širjenja požara.

V Kremlju so za napad obtožili Ukrajino. Kijev doslej ni prevzel odgovornosti za ta napad, a če bi se to zgodilo, bi bilo to prvič, da so ukrajinska letala vstopila v ruski zračni prostor, navaja BBC.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem dejal, da si ruske oblasti prizadevajo, da bi reorganizirale verigo oskrbe z gorivom in preprečile prekinitev oskrbe z energijo v Belgorodu. Dodal je, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin že obveščen o razmerah, in da zračni napad ni »ustvaril ugodnih pogojev «za nadaljevanje mirovnih pogajanj s Kijevom.

V Mariupolju prekinitev ognja za izvedbo evakuacije civilistov

V obleganem pristaniškem mestu Mariupolj je v veljavo stopila prekinitev ognja, ki naj bi omogočila evakuacijo civilistov. Oblasti v Mariupolju in Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) sicer opozarjajo, da nimajo dostopa do mesta.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je prekinitev ognja stopila v veljavo ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. uri po srednjeevropskem času). Ruski generalmajor Mihail Mizincev je sporočil, da bodo prebivalce iz mesta evakuirali ob podpori ICRC in urada ZN za begunce (UNHCR), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Oblasti v Mariupolju so sicer davi sporočile, da so evakuacijske poti še zaprte. Zaenkrat so tako začeli evakuirati le ljudi iz bližnjega Berdjanska, do kamor se je že pred dnevi uspelo prebiti nekaterim ljudem iz Mariupolja.

Tudi ICRC je potrdil, da se konvoju več kot 40 avtobusov ni uspelo prebiti do Mariupolja, ampak le do Berdjanska, ki je pod nadzorom ruskih sil. Tam so jih tudi oplenili. Nekaterim avtobusom se je nato uspelo vrniti v Zaporožje s civilisti.

Pomočnik župana Mariupolja Petro Andriuščenko je posvaril, da je zelo nevarno zapustiti mesto, obenem pa je ostalo zaprto za vse, ki se skušajo prebiti vanj. Ruske sile tako preprečujejo dostavo humanitarne pomoči v Mariupolj, je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Reuters.

ICRC je že pred tem poročal, da je konvoj s humanitarno pomočjo za Mariupolj obtičal v Zaporožju. Kasneje so sicer le prejeli varnostna zagotovila z vseh strani, zato se je na pot odpravil konvoj s tremi vozili. Njihova temeljna naloga bo podpora civilistov, ki želijo zapustiti mesto, poroča britanski BBC.

Obrambno ministrstvo v Moskvi je še sporočilo, da tokratni poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja sledi pozivu nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Zelenski opozoril, da se ruska vojska s premeščanjem pripravlja na silovit napad

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je posvaril, da se ruska vojska s premeščanjem pripravlja na silovit napad na vzhodu in jugu države. Na tem območju je tudi oblegano mesto Mariupolj, kjer pa naj bi danes le izvedli evakuacije civilistov. Medtem ukrajinska vojska beleži uspehe v drugih delih države.

»Vemo, da se umikajo z območij, kjer jih premagujemo in se osredotočajo na druga, ki so zelo pomembna in kjer je lahko za nas težje,« je povedal Zelenski v svojem nočnem videonagovoru. »V Donbasu in Mariupolju, v smeri Harkova se kopiči ruska vojska za morebitne napade, silovite napade,« je dodal.

Je pa Zelenski v nagovoru sporočil še, da je odpustil dva višja predstavnika ukrajinske obveščevalne agencije, saj da sta izdajalca. »Nimam se časa ukvarjati z izdajalci, ampak sčasoma bodo vsi kaznovani,« je dodal.

Da Rusija premešča svoje sile, trdijo tudi v Washingtonu in v zvezi Nato, kjer prav tako opozarjajo na kopičenje sil na vzhodu. Podobno je ukrajinski generalštab sporočil, da Rusija poskuša vzpostaviti upravno strukturo na zasedenih območjih na vzhodu in jugu države.

Drugod po državi naj bi ukrajinska vojska beležila uspehe. V zadnjih nekaj dnevih naj bi osvobodila enajst krajev na območju Hersona. Uspelo jim je zavzeti tudi rusko vojaško opremo, med drugim tank. Tudi na širšem območju Kijeva ruski vojski ni uspelo prevzeti novih območij, razmere pa se izboljšujejo. Tako naj bi jim v prestolnici uspelo znova vzpostaviti civilno infrastrukturo, delujejo tudi storitvene dejavnosti in trgovine.

Še naprej pa je pod močnim obstreljevanjem vzhodni Harkov. Ruske sile naj bi bile neuspešne še na območju Mikolajiva. Navedbe ukrajinskega generalštaba sicer ni možno neodvisno preveriti, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinska vojska pa naj bi medtem napadla skladišče nafte v ruskem mestu Belgorod, okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino. Regionalni guverner trdi, da so ukrajinski helikopterji napadli skladišče, kjer sedaj gori. V napadu naj bi bile ranjeni dve osebi. Ukrajina sicer ni prevzela odgovornosti za napad, poroča britanski BBC.

invazija na ukrajino invazija Ukrajine Mariupolj