Poziv Janše in nekaterih voditeljev članic EU dvignil veliko prahu

Poziv šestih voditeljev članic EU, med njimi slovenskega premierja Janeza Janše, k vzpostavitvi korekcijskega mehanizma za zagotovitev ustrezne porazdelitve cepiv, je dvignil veliko prahu in nima veliko možnosti za uspeh, kažejo izjave iz različnih tujih virov, ki jih je slišati v Bruslju pred vrhom EU konec prihodnjega tedna. Šest voditeljev članic EU - avstrijski kancler Sebastian Kurz, slovenski premier Janša ter njuni kolegi iz Hrvaške, Bolgarije, Latvije in Češke - je pred tednom dni v pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim.

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.



Šesterica je po neuradnih informacijah pozvala, da bi vrh EU konec prihodnjega tedna v sklepih potrdil zavezo k pravičnemu in enakemu dostopu vseh članic do cepiv po načelu pro rata glede na prebivalstvo ter se zavzel, da bi problem neenake porazdelitve cepiv naslovili z vzpostavitvijo korekcijskega mehanizma.

»Zamisel korekcijskega mehanizma nima možnosti za uspeh,« je ocenil visoki diplomatski vir pri EU. »Precej nerodno je, da se sedaj javno razpravlja o sistemu porazdelitve, s katerim so se strinjali vsi,« je še dodal. Še zlasti je to po navedbah tega vira nerodno, ker je imela vsaka članica možnost, da naroči točno toliko, kot ji pripada po sistemu pro rata. »Nekatere države so naročile manj cepiv, kot bi bilo mogoče. To je bila njihova odločitev. Zdaj je prepozno, da bi to spreminjali,« je še dejal vir.



Podobna sporočila prihajajo tudi iz več drugih virov. Neuradno je na primer slišati, da se težave med članicami običajno rešujejo tako, da si te prisluhnejo in si med seboj pomagajo, ne pa z javno kritiko, sploh pa ne z javno kritiko sistema, s katerim v osnovi ni nič narobe, temveč so težave nastale zaradi določenih nacionalnih odločitev.

Kot je razumeti, torej dviga prah zlasti to, da je šesterica, soočena z neprijetnimi posledicami lastnih napak, javno kritizirala skupen evropski sistem. Že sam naziv »korekcijski mehanizem« je problematičen, saj nakazuje, da je bilo v osnovi nekaj narobe s sistemom, kar pa ni res, je slišati neuradno.

A obenem se neuradno izpostavlja tudi, da EU temelji na solidarnosti in pomoči tistim članicam, ki jo potrebujejo, tako da se išče rešitve v okviru usmerjevalnega odbora, ki razpravlja o zdravstvenih vprašanjih. Ta odbor naj bi zasedal to popoldne. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na primer v sredo menila, da bi se lahko različni položaji članic EU pri dostopu do cepiv zaradi njihovih različnih odločitev pri razdeljevanju odmerkov uravnotežili pri razporejanju dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.

Ti odmerki prihajajo iz dodatnih oziroma opcijskih 100 milijonov v okviru druge pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem, ki je sicer predvidena za tretje in četrto četrtletje tega leta. Ta predlog morajo potrditi članice v okviru usmerjevalnega odbora. Na vprašanje, ali bo vrh prihodnji teden želje šesterice upošteval v svojih sklepih, viri pri EU odgovarjajo, da ne morejo ugibati o tem, kako bo potekala razprava na vrhu. K temu dodajajo, da so skrbi teh članic sicer legitimne, a da ne vedo, ali se bodo jasno odražale v končnem besedilu sklepov vrha.