Prvi podpisnik je znani politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, sicer pa so med njimi glede na različico, ki jo je prejela STA, tudi bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk.

Med znanimi podpisniki te pobude sta tudi pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar. Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter številni drugi.

Pismo v osmih točkah izpostavlja, da se ne sme "izgubiti izpred oči" dogajanja v Ukrajini, ki se že četrti mesec sooča z brutalno rusko agresijo. Čeprav v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti ruskega napada na suvereno državo Ukrajino, pa se skupne želje po prekinitvi nasilja in miru ne sme uresničevati brez Ukrajincev, "ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet". "Če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti. V nasprotnem primeru se bo slej ko prej izkazalo, da gre le za premor pred novim napadom ali celo za mir, kakršen vlada na pokopališčih," so zapisali.

"Če bi se Ukrajinci ob začetku ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače," opozarja pismo.

"Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir," izpostavljajo in dodajajo, da to pomeni, da je treba "ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago". Priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije po koncu hladne vojne "ni bil vselej ustrezen in spoštljiv do občutljivosti ruske javnosti in naroda". "Toda narobe bi bilo, če bi kot suho zlato posvojili razlage sedanjega ruskega vladajočega režima o občutku ogroženosti zaradi širitve evroatlantskih povezav proti vzhodu Evrope kot motorju njegovih neracionalnih odločitev," poudarjajo.

To pismo je očitno tudi odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Podpisniki so v pozivu zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil "neizbrisljiv vojni zločin", a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil samo podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja.

BONUS VIDEO: Na trasi drugega tira ugledali prvo luč na koncu predora

Pozvali so k iskanju alternativnih pristopov, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom, a po drugi strani so izrazili tudi razumevanje do ruskega stališča, da je treba ustaviti širjenje Nata na vzhod. "V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela," so zapisali in povzročili kar precej razburjenja v javnosti.

Podpisniki tokratnega pisma tovrstno držo označujejo za "münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil". Pozivajo, da se Slovenija temu odločno zoperstavi. "Polom 'sporazumov' iz Minska nam dokazuje, da takšen format ne vodi ne v stabilnost ne v mir, temveč služi zgolj za upravičevanje kršitev mednarodnega prava in vodi k nadaljnji agresiji," poudarjajo.

Na polemike se je v ponedeljek v Mariboru odzval tudi premier Golob, vendar zgolj z željo, da bi se stališče oblikovalo v odboru državnega zbora za zunanjo politiko. Želi si, da bi se stališče oblikovalo do vrha EU, ki bo v Bruslju 23. in 24. junija.

Zunanja ministrica Fajon pa je v izjavi za RTV Slovenija ponovila, da skupni cilj še vedno ostaja iskanje možnosti, da bi Rusijo spravili nazaj za pogajalsko mizo. "Zunanja politika Slovenije bi morala biti osredotočena na humanitarno in razvojno pomoč," je dejala.