Pahor v Zagrebu: Ni naključje, da sem za zadnji obisk izbral Hrvaško

"Predsedniki vlad urejajo odnose, predsedniki držav ustvarjajo atmosfero med dvema državama. Kolikor je bilo v moji moči, sem si kot premier in predsednik države prizadeval, da bi imeli urejene odnose," je v Zagrebu izjavil Borut Pahor. Ocenil je, da je od leta 2010 do danes spremenil ozračje odnosov med obema narodoma in državama.

"Odnosi Zagreba in Ljubljane so izjemno pomembni in imajo posebno težo. Moramo delati na tem, da bi bili takšni, kot so danes," pa je opozoril Zoran Milanović. Dodal je, da je podpisu arbitražnega sporazuma sledilo obdobje vzponov in padcev v odnosih med državama, v zadnjih dveh letih pa gre za kontinuiteto odličnih odnosov. "Slovenija je najboljša hrvaška soseda. Dobro bi bilo, če bi imeli takšne odnose tudi z drugimi sosedami, pa jih nimamo," je ocenil.

Dodal je, da ima tako kot Pahor tudi on misijo braniti interese svoje države in naroda v mednarodnih okvirih. "Ko sem bil prisiljen umakniti Hrvaško iz arbitražnega sporazuma, je nastala malo neugodna situacija, a so bili potem ti odnosi vse boljši."

Na vprašanje, kako ocenjuje svoj prispevek pri odnosu med Hrvaško in Slovenijo, je hrvaški predsednik odgovoril: "Čaka me še malo dela, a mislim, da bi lahko dobil uspešno oceno. Slovenija je odlična soseda. Če sem k temu prispeval vsaj malo, mislim, da si zaslužim pozitivno oceno."

"Žal mi je, da zapuščaš položaj," mu je še dejal. "Verjamem, da bo tudi sodelovanje z novo predsednico dobro. Upam, da boljše kot s tem mikrofonom, ker je malo preglasno," se je pošalil. 

Pahor pa je Hrvaški čestital za skorajšnji vstop v schengensko in evrsko območje. "Kot predsednik vlade sem si prizadeval, da bi Hrvaška postala članica Evropske unije," je spomnil. "Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative," je dodal in poudaril, da nikoli ni bil proti vstopu Hrvaške v schengensko ali evrsko območje.

Kot pravi, je zelo ponosen na to, kaj kot predsednik vlade in predsednik države zapušča glede odnosov med obema narodoma in državama. "Ko govorimo o arbitražnem sporazumu, govorimo o sporazumu, ki je rešil vprašanje blokade. Zelo je pomembno, da imamo pred očmi tudi moralno razsežnost svojih dejanj. Vedno bi rad, da si Slovenci in Hrvati zapomnijo eno stvar: Da na koncu vseh koncev pri rešitvi blokade ni bila bistvena Evropska unija niti ZDA niti Švedska kot posrednik, ampak smo to vprašanje rešili sami, Slovenci in Hrvati, z zaupanjem, ki ga je bilo treba zgraditi," je poudaril.

Kot je znano, Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Za Slovenijo je razsodba dokončna in jo izvaja. "Z Milanovićem sva se vedno pogovarjala, ne glede na razlike, ki so med nama," je dodal predsednik v odhodu, ki se je kolegu zahvalil za pomoč pri nadaljevanju pobude Brdo-Brioni. "Želimo, da bi bila perspektiva tega področja evropska. Upam, da bo do konca tega leta Evropski svet dal zeleno luč za vizumsko liberalizacijo za Kosovo, za dodelitev statusa kandidatke za članico EU Bosni in Hercegovini, da bo evropski širitveni proces šel naprej."

V ospredju pogovorov z Milanovićem so bile poleg krepitve sodelovanja na različnih področjih tudi aktualne mednarodne teme, zlasti ruska agresija na Ukrajino in energetska varnost. Kot sovoditelja pobude Brdo-Brioni sta posebno pozornost namenila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi držav v regiji.

Govorila sta tudi o energetski krizi. "V kriznih situacijah se vedno pokaže, kako pomembna je atmosfera med državama in narodoma. Ker je atmosfera zdaj zelo dobra, kjer je medsebojno zaupanje, podpiranje, je možno najti rešitve izven okvirjev, rešitve, ki gredo v vzajemno korist. Tako je tudi pri vprašanju energetske krize," je povedal Pahor in izrazil prepričanje, da bosta oba predsednika vlad ali pristojna ministra v kratkem podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom.

Milanović pa je izpostavil, da so vprašanja, povezana z energetsko krizo, majhni problemi v primerjavi s problemi ljudi, ki živijo v Ukrajini. "Zato imam problem govoriti o teh stvareh popolnoma ločeno, ker je vse povezano," je dejal in poudaril, da je del energetske varnosti to, da podjetja ne propadejo. "Vse ostalo je obstransko," je dodal.

Pri tem je ocenil tudi, da sankcije zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini ne delujejo. "Niso delovale niti proti mali Srbiji in ne bodo delovale niti proti tej pošasti. Ukrepe, ki jih sprejemamo, pa sprejemamo zato, da imamo čisto vest. Mislim pa, da je moja vest čista, moja in vaša," je izjavil.

Po poročanju Dnevnika.hr je Pahor Hrvaški čestital tudi za sinočnjo igro nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu, kjer so Kanado premagali s 4:1. "Čestitam za odlično predstavo ognjenih včeraj. Želim si, da bi bilo naše prijateljstvo trajno in iskreno. Prišli bomo do situacij, ko bodo na naših položajih težave, a nič ni nerešljivo," je še dodal.

Današnji uradni obisk na Hrvaškem je Pahorjev drugi uradni obisk na Hrvaškem in obenem zadnji uradni obisk v tujini v njegovem predsedniškem mandatu. Danes se je v Zagrebu srečal še s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem.