Že po priimku sodeč gre sklepati, da Alenkine korenine sežejo v Goriška brda, kjer je priimek Marinič zelo pogost. »Moj dedek prihaja iz briške vasice Fojana, kjer je pozneje kupil staro hiško. Ta je moje pribežališče, kamor se rada po napornih dneh zatečem z družino – s hčerkama Elo in Greto in možem Justinom. Rada imam naravo in čas, ki ga preživim z družino. To mi res veliko pomeni. Ko sem na dopustu, se če se le da – ne ukvarjam z delom, kar pa ne pomeni, da zamisli preganjam. Sem pa zelo vesela, če lahko te ideje in zamisli dam za kakšen teden v ozadje,« pravi Alenka, ki sicer dopust rada preživlja na kampiranju. »Najraje bi vsa poletja preživela tako, da bi kampirali kje v naravi.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marjetko in Rudija razdvojili, a sta našla pot nazaj

Čeprav sta bila Marjetka in Rudi na neprijetnosti pripravljena, so dogodki vodili do napetosti, tekom katerih sta izgubila nadzor nad dogajanjem. Marjetka nam je zaupala, kaj se je zgodilo med in po snemanju …

Ob hčerkicah Greti in Eli ji seveda ne uidejo gospodinjska opravila in kuhanje, čeprav, kot priznava, »ne kuham preveč rada, a če že kuham, najraje skuham nekaj na hitro. To pomeni ogromno zelenjave na različne načine in zraven kaj beljakovinskega. Ker je moje delo fizično razmeroma zahtevno, moram jesti dobro in vsaj okvirno zdravo, drugače bi težko zdržala ta tempo. Moram pa priznati, da imam do hrane bolj odnos kot do goriva: jem, da grem lahko naprej. Torej ni čudno, da nisem neka velika gurmanka.« Seveda pa je v vsakdanjem življenju pomembna tudi dobra fizična kondicija.

»To poskušam vzdrževati mimogrede. Poskrbim, da se čim več vozim s kolesom ali peš opravim vse nujne opravke. Kadar mi čas dopušča, si zjutraj privoščim daljši sprehod skozi gozd, včasih se odločim tudi za tek. Veliko kondicije pa dobim na vajah za predstave ali kar predstavah samih,« pojasni igralka, ki je sicer študirala zgodovino in filozofijo na filozofski fakulteti.

»Ta študij mi je dal neko širino in mi odprl obzorja. Imeli smo številne profesorje, od katerih smo se veliko naučili, in to je res neprecenljivo. Sem se pa že med študijem veliko ukvarjala z gledališčem, zato niti ni čudno, da me je to potegnilo k sebi. Ukvarjam se s tipom gledališča, ki izhaja iz telesa in fizične igre in pri katerem so nas učili, da glavo čim bolj izklopimo. Je pa na koncu morda delo lažje ubesediti in artikulirati.«

Ko je prišlo povabilo, da postane sovoditeljica v oddaji Kaj dogaja?, je imela na začetku nekaj pomislekov. »Moram priznati, da me je bilo na začetku malo strah večje prepoznavnosti in sem celo kolebala, ali naj še naprej sodelujem v oddaji in sprejmem novo vlogo. Čeprav zelo rada nastopam in uživam v igralskem poklicu, se po končani predstavi zelo rada potopim v anonimnost. Zanimivo pa je, da zdaj niti ne opazim, da bi me ljudje kaj bolj prepoznavali. Včasih me kdo pozdravi in gotovo misli, da me od nekod pozna,« se nasmehne.

Je pa delati s Tilnom Artačem zanjo prav prijeten izziv. »Hitro sva se ujela in hvaležna sem mu, ker je bil že od vsega začetka zelo potrpežljiv, kar mi je vse skupaj zelo olajšalo prve oddaje. Je res topel človek z mnogimi talenti in veliko energije. To pronica tudi skozi ekrane in menim, da ni naključje, da je tako priljubljen.«

Tilen je profesionalni glasbenik, kako pa je z glasbo pri Alenki? »Mislim, da se mojemu znanju igranja inštrumentov, sploh ob boku s Tilnom, lahko reče, da znam v roki držati kakšen inštrument. V osnovni šoli sem štiri leta igrala violino. Sodelujem z Rdečimi noski, zato sem se prav za ta namen naučila igrati ukulele in nekaj pesmic na klavirsko harmoniko. A me čaka še veliko vaje,« pravi dama, ki se veseli, da se je življenje vrnilo v normalne tire, da so gledališča spet odprta, da nas čakajo festivali, sicer pa je z dolgoročnimi cilji previdna. »Vse od pandemije ničesar več ne načrtujem dolgoročno, tem ciljem se celo izogibam. Se pa kljub temu pustim presenetiti. Zelo rada bi imela svoj vrt in seveda dovolj časa, da bi se posvetila vrtnarjenju.«