Torek, 20. 7. 2021, 22.26
2 leti, 9 mesecev
Prleška in prekmurska proga
Na vlaku od Pragerskega do Hodoša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
5
Železniški progi od Pragerskega do Ormoža in nekaj desetletij mlajšo progo od od Ormoža do Hodoša so leta 2016 elektrificirali in temeljito prenovili.
Večji del druge najstarejše proge v Sloveniji in prekmurska proga, ki je bila dokončana po prvi svetovni vojni, sta pred petimi leti doživela temeljito infrastrukturno prenovo in elektrifikacijo. Zdaj je najsodobnejša proga v Sloveniji še vedno polna dediščine ter zanimivih lastnosti in zgodb.
Odsek proge od Pragerskega do Ormoža (rožnato) je del druge najstarejše proge na Slovenskem, proga proti Hodošu (rdeče) je nastajala po delih veliko pozneje.
Že tri leta po tem, ko so avstrijsko prestolnico Dunaj z Južno železnico povezali s svojim takratnim najpomembnejšim morskim pristaniščem Trst, je na ozemlju današnje Slovenije nastala že druga železniška proga.
Ptuj, Ormož in Središče ob Dravi so tako z letom 1860 dobili železnico že veliko prej kot Gorenjska in večji del Primorske, kjer je Bohinjska proga nastala skoraj pol stoletja pozneje.
Ogrska si je zaradi lastnih interesov močno želela, da bi proga med Dunajem in Trstom potekala bližje njim, a je zaradi gospodarnosti obveljala zdajšnja trasa Južne železnice: čez prelaz Semmering, mimo Gradca, Maribora, Celja, Zidanega mosta, Ljubljane, Postojne in Sežane.
Prenova postaje Pragersko, kjer se srečata Južna železnica (Dunaj-Maribor-Ljubljana-Sežana-Trst) in prleška železnica (Pragersko-Središče ob Dravi), se je začela letos.
Druga najstarejša proga v Sloveniji
"Progo proti Čakovcu, naprej proti Veliki Kan(j)iži (Nagykanizsa) in leto dni pozneje do Budimpešte so začeli graditi s Pragerskega, kamor je Južna železnica na svoji poti iz Dunaja v Trst prišla že leta 1846, tri leta prej kot v Ljubljano in 11 let prej kot v Trst," nam je med vožnjo po danes elektrificirani progi med Pragerskim in Ormožem pojasnil Franc Zemljič.
Od leta 2016 je proga Pragersko-Ormož-Hodoš elektrificirana, promet lokalnih in regionalnih vlakov zagotavljajo rdeči Siemensovi vlaki Desiro.
Nekoč je bil v službi na železnicah, zdaj pa je načrtovalec železniške infrastrukture, ves čas pa je tudi predani ljubitelj železnic, zlasti na svojem koncu Slovenije, in predsednik Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar. "Proga med Pragerskim in Kotoribo, hrvaško mejno postajo na poti na Madžarsko, ni samo druga proga na ozemlju današnje Slovenije, temveč tudi najstarejša proga na ozemlju današnje Hrvaške," je še povedal Zemljič.
Razgled iz okolice Pragerskega na 978 metrov visoko goro Boč, ki ji rečejo tudi "štajerski Triglav"
"Madžari so si to progo močno želeli, zlasti ker niso dobili Južne železnice bližje sebi, zato so prizadevanja zanjo potekala že dobro desetletje prej. Celo malokdo na Hrvaškem pa se zaveda, da je tako Čakovec dobil železniško progo prej kot Zagreb ali Varaždin."
Bali so se za krave in kokoši
Ravno na Hrvaškem, v Varaždinu, so se ob gradnji proge pojavili strahovi, ki jih nepoznavanje podobno kot danes samo še okrepi in sprevrže v čudne razsežnosti. "Zaradi tega, a tudi zaradi drugih interesov in geografskih značilnosti, je odpadla različica, ki bi progo popeljala čez Borl do Varaždina," je povedal Zemljič.
Predsednik Društva prleški železničar Franc Zemljič
"V takratnih časopisih je mogoče zaslediti, da so se v Varaždinu prihoda železnice zelo bali – zagovarjali so celo, da zaradi hrupa krave ne bodo dajale mleka in kokoši ne bodo nesle jajc," je povedal Zemljič. To se, kakopak, ni zgodilo niti takrat, ko je kar nekaj časa kasneje Varaždin vendarle dobil svojo progo.
Tako kot povsod, kamor je železnica prišla, je proga tudi v Podravje prinesla gospodarski napredek, okno v svet in okrepljeno družbeno življenje, kjer so postaje in tudi gostilne v njihovi bližini predstavljale pomemben dejavnik. Že sama gradnja železnice je številnim domačinom prinesla vir zaslužka.
Potniki, prosim, vstopite!
Pragersko je premagalo Poljčane
Za nastanek te proge je bilo v igri več možnih scenarijev. "Razmišljali so tudi o odcepu iz Poljčan namesto s Pragerskega, a je različica s Pragerskega prepričala kot najbolj gospodarna," je povedal Zemljič.
Odhod s Pragerskega proti Ptuju in Ormožu
Ob zadnji veliki prenovi in nadgradnji leta 2016 so uredili vse postaje na poti do Hodoša razen samega Pragerskega, katerega prenova se je začela letos. Tako je edini novejši večji slovenski železniški infrastrukturni projekt kočevska proga. Nadgradnja postaje Pragersko se je pričela letošnje leto. Zaradi lažjega odvijanja prometa v času gradnje in da so vlaki bolj dostopni potnikom, so vozni red spremenili, zaradi česar vlakom s Ptuja v Maribor ni več treba voziti do postaje Pragersko in tam po nekaj minutah zamenjati smer vožnje.
Nekateri vlaki na poti med Mariborom in Ptujem sicer še vedno vozijo na Pragersko, saj tam ustvarijo povezave iz Ljubljane in Posavja ali v to smer, a je po spremembi voznega reda del povezav, ki so bile prej vse na Pragerskem, prevzela postaja Rače in tako omogočila veliko bolj prilagodljiv vozni red.
S spremembo voznega reda so nekatere vlake s Ptuja v Maribor preusmerili mimo postaje Pragersko, kar je znatno skrajšalo čas vožnje. V teh primerih pa je vlogo prestopne postaje prevzela postaja Rače.
Od Ormoža do Središča ob Dravi in Čakovca je proga bolj zaspana
Prvi vlaki na prleški progi so bili mešani, saj so prevažali tako potnike kot tudi tovor. Danes pa gre veliko več prometa iz Ormoža namesto v Čakovec v Hodoš, zato so do leta 2016 obnovili tudi progo iz Ormoža do madžarske meje pri Hodošu, ki so jo sicer v celoti zgradili šele leta 1924.
Prleška proga prečka Dravo malo pred Ptujem.
"Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je močno povečal pomen koridorja med Pragerskim in Hodošem, predvsem v tovornem prometu, zato so ga temeljito obnovili in je zdaj to najsodobnejše opremljena železniška proga v Sloveniji.
Dela bi verjetno končali še hitreje, a je bilo ves čas treba omogočati izvajanje obstoječega prometa vlakov, zato so bile zapore le občasne, večinoma ob koncih tedna. Tovorni promet je tu kar močan," je povedal Zemljič.
Tik pred prihodom na Ptuj potnike nagradi panoramski razgled na mesto ob Dravi in grad nad njim.
Proga od Ormoža do mejne postaje Središče ob Dravi in naprej do Čakovca pa je ostala neelektrificirana in nekoliko zaspana. Dnevno vozita največ dva maloobmejna vlaka v vsako smer med Ormožem in Čakovcem, samo do Središča še nekaj lokalnih vlakov – in to je vse.
Franc Zemljič, v ozadju eden od dizelmotornih vlakov, ki vzdržuje povezave med Ormožem, mejno postajo Središče ob Dravi in hrvaškim Čakovcem, kar je na trasi izvirne proge proti Veliki Kan(j)iži na Madžarskem.
Kje so tisti časi …
Tudi prekmurska proga je imela pred leti več potniškega prometa – predvsem po številu potnikov. Danes poleg lokalnega in regionalnega prometa, predvsem za dijake in zaposlene v Murski Soboti, Ljutomeru in na Ptuju, vozi samo par dnevnih vlakov med Ljubljano in Budimpešto.
Sicer pa Zemljič pove, da vozni red ustvarjamo potniki, saj povpraševanje usmerja ponudbo.
Tako proga čez Hodoš kot tista čez Središče ob Dravi pomnita tudi nočne mednarodne vlake, ki so povezovali celo Budimpešto in Benetke ter Budimpešto in Rim. Danes pa so ti samo še spomin in hrepenenje.
Madžarska lokomotiva v Hodošu prevzema InterCity vlak Citadela na poti iz Ljubljane v Budimpešto. To je edini daljinski vlak med Slovenijo in Madžarsko na tej progi, pred leti so tu vozili tudi nočni vlaki, ki so Budimpešto povezovali z Benetkami in celo z Rimom.
Še najdlje, kamor se lahko pride iz Hodoša brez prestopanja, je poleg Budimpešte Koper – InterCity vlak Pohorje, ki zjutraj odpelje na morje, popoldne pa se vrača proti Goričkemu, zdaj vozita najnovejša Stadlerjeva električna vlaka Flirt.
Najdaljši ravni odsek slovenskih železnic
Proga iz Pragerskega do najstarejšega slovenskega mesta Ptuj poteka po ravninskem Ptujskem polju, ki tako omogoča hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro.
Med našo vožnjo se je tako rdeči Siemensov Desiro na regionalnem vlaku na tem delu zapodil s 140 kilometri na uro, InterCity vlak Citadela s klasičnimi vagoni med Budimpešto in Ljubljano pa s 120 kilometri na uro.
Ptujska železniška postaja
Toda še bolj raven del kot med Pragerskim in Ptujem, od koder se po prihodu z vlakom marsikdo odpravi s kolesom na sever v Slovenske Gorice ali na jug v Haloze, sledi po Ptuju na poti do postaje Velika Nedelja. Tam je najdaljši raven odsek slovenskih železnic, ki je dolg kar 15.810 metrov.
Med postajama Ptuj in Velika Nedelja je najdaljši ravni odsek na slovenskih železnicah, dolg je skoraj 16 kilometrov.
Na veliko nedeljo so v Veliki Nedelji pregnali Ogre
Na poti do Velike Nedelje vodi železna cesta mimo Moškanjcev in bližnjega športnega letališča ter Osluševcev, kjer so prleški ljubitelji železnic v poslopju nekdanje postaje, ki ji tradicionalno rečejo Stanica, uredili muzejsko zbirko, ki je temelj nastajajočega učnega središča železniške dediščine.
Muzejska zbirka Društva prleški železničar v Osluševcih bo postopoma prerasla v učno središče železniške dediščine, napoveduje naš sogovornik. Postajna tabla je iz obdobja nekdanje Jugoslavije.
V primerjavi s Ptujem je Velika Nedelja mlad kraj, a se vendarle lahko pohvali z več kot devet stoletji zgodovine. Začetki kraja segajo pred leto 1200, ko je nemški križarski red na tem kraju ravno na veliko nedeljo premagal Ogre, v počastitev te zmage naj bi si mesto in istoimenski grad, ki je danes muzej in arhiv z nekaj vrednimi deli iz baročnega časa, nadeli ime.
Grad Velika Nedelja
V Veliki Nedelji so ponosni tudi na svoje Kulturno društvo Simon Gregorčič, ki prireja igre na prostem, predvsem komedije, ki privabljajo številne obiskovalce od blizu in daleč.
Velika Nedelja
Ormož, pomembno vozlišče
Že nekaj minut pozneje pripelje vlak na ormoško postajo pod gradom, tik ob mejnem prehodu pri mostu, ki prečka Dravo do desne, hrvaške obale. Ormož je prevzel vlogo turističnega promotorja Prlekije, ki s ponosom na ogled postavi svoja vina in kulinariko.
Pravijo, da je njihovo martinovanje največje v Sloveniji, ob lepem vremenu pa bo mesto polno kolesarjev, ki se odpravijo na kakšno izmed številnih kolesarskih poti.
Ljubiteljem narave je streljaj od postaje na ogled naravni rezervat Ormoške lagune.
Ormoški grad
Studenec priča o graditeljih
Takoj za postajo Ormož zapuščamo najstarejšo progo v tem delu Slovenije in zavijamo proti severu v smeri Ljutomera in Murske Sobote. S severa je prišla proga v Ormož (šele) leta 1924.
Notranjost Ormoškega gradu
To progo so med drugim gradili ruski in drugi vojni ujetniki iz prve svetovne vojne. O tem priča vodnjak Ruski studenec, ki so ga pred letom 1924 zgradili ruski delavci na gozdnem izviru v bližini kraja Žerovinci/Mekotnjak, kjer so imeli v gozdičku nad gradbiščem svoje začasno bivališče, tudi s svojo pekarno.
Prihod mednarodnega InterCity vlaka Citadela na postajo Ormož
Niso še enotni, kako je prleški Jeruzalem dobil svoje ime
Postaja Ivanjkovci je izhodišče za prleško hribovsko vas Jeruzalem s čudovitim razgledom na Prekmurje in Avstrijo na severni ter Hrvaško Zagorje na južni strani.
Jeruzalem se nahaja v osrčju prleške vinorodne regije, katere del je tudi Ormož.
Poznani so tudi po odličnih vinih, zgodovinarji pa si še danes niso enotni, katera od treh legend najbolj natančno pojasni, kako je vas na za Prlekijo visokih 338 metrih nadmorske višine dobila svoje ime.
Gradbinci so malo "pogoljufali"
Na poti do Ljutomera nas čaka še ena gradbena posebnost: pri kraju Žerovinci/Mekotnjak je bil nekoč vkop proge, danes pa je pokriti vkop. Zakaj je poseben? "Tu je bil velik vzpon oziroma naklon proge, ki je bil na meji dovoljenega, okrog 25 promilov," pojasnjuje Zemljič. "Pri gradnji so ga pred letom 1924, najverjetneje zaradi varčevanja, premalo vkopali in je bil šele pred nekaj leti naklon proge zmanjšan oziroma vzpon znižan."
Na poti v Ljutomer
Nekoč iz Avstrije, danes samo še iz Gornje Radgone
Če potujete v Ljutomer, boste verjetno želeli izstopiti na postaji Ljutomer mesto in ne na postaji Ljutomer. Prva je namreč bolj potniška, druga bolj tovorna, v industrijski coni nekoliko severneje.
Brez skrbi, regionalni in InterCity vlaki ustavijo samo na "pravi" izmed teh dveh postaj.
Postajališče Ljutomer mesto je veliko bližje mestnemu središču kot večja železniška postaja Ljutomer nekoliko severneje.
V Ljutomeru se cepi proga, ki so jo leta 1890 zgradili iz Gornje Radgone. Nekoč je ta proga segala tudi iz Avstrije kot podaljšek proge iz Špilj (Spielfeld) prek Bad Radkersburga, a tudi na tem delu, ki danes še obstaja na slovenski strani, ni potniškega prometa, le občasno tja zaide kakšen tovorni vlak.
Ljutomer, prleški Hollywood
Ljutomer velja za osrčje vinorodne Prlekije. Med drugim slovi po kasaških dirkah, prvem slovenskem taboru in prvem znanem slovenskem filmskem posnetku Odhod od maše v Ljutomeru iz leta 1905.
Vino je eden od ponosov Prlekije.
Povezava s filmom je v Ljutomeru močna tudi danes, pojasnjuje Zemljič: "Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je slovenski filmski festival, posvečen žanrskemu filmu, predvsem grozljivkam in fantastiki. Dogaja se vsako leto v drugi polovici julija v Ljutomeru, zadnja leta delno tudi v Ormožu."
Prihod iz Ormoža v Mursko Soboto
Gorička Mariška v izvirnem sijaju
Takoj za Ljutomerom smo prišli v Pomurje, le nekaj minut pozneje pa po prečkanju Mure tudi v Prekmurje.
Na železniški postaji Murska Sobota, središču Prekmurja, so pred kratkim prenovili parno lokomotivo s serijsko številko 53-017, ki je starejšim domačinom veliko bolj znana kot Gorička Mariška.
Gorička Mariška, parna lokomotiva jugoslovanskih železnic, ki je vozila na Goričkem do ukinitve prvotne proge med Mursko Soboto in Hodošem, je bila pred petimi leti prenovljena in tako polepšala svoje trajno domovanje na železniški postaji Murska Sobota.
"Vsaka lokomotiva je imela svoje ime, na Goričko Mariško so bili tukajšnji ljudje navezani, a je leta 1968 prenehala voziti," jo na kratko opiše Zemljič. Na svojem zdajšnjem mestu v Murski Soboti je že pol stoletja.
Madžari niso želeli proge od Prekmurja do Ormoža
Severno od Murske Sobote pa do današnje meje z Madžarsko pri Hodošu pa je Goričko, območje, ki je zaščiteno kot krajinski park.
Leta 2001 so med Mursko Soboto in Hodošem odprli novo železniško progo, katere trasa je nekoliko odmaknjena od trase prvotne železnice čez Goričko.
"Ta proga, tudi še naprej na Madžarsko, je bila zgrajena že leta 1907, ko so bili ti kraji pod Madžarsko, ta pa je močno nasprotovala nadaljevanju gradnje proti Ljutomeru ali Gornji Radgoni, ker niso želeli, da bi se Prekmurje razvilo," pojasnjuje Zemljič.
Do konca prve svetovne vojne je bila Mura mejna reka med Avstrijo in Madžarsko (Ogrsko), zato je šele 17 let po prihodu železnice v Mursko Soboto, v Kraljevino Jugoslavijo, proga s severa vendarle prišla do Ormoža.
Predor je (dobesedno) šel po gobe
V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so progo čez Goričko opustili – to so bila nesrečna leta, ko so med drugim odstranili tire s proge med Jesenicami in Planico.
Viadukt Sejanca na prvem odseku bodoče hitre ceste Ormož–Ptuj bo zaživel po izgradnji prvega odseka Ormož-Gorišnica.
Predor Stanjevci, dolg 253 metrov in takrat edini železniški predor na Goričkem, je tako po letu 1968 dobil povsem novo vlogo – v njem so začeli gojiti gobe, natančneje šampinjone. Leta 2001 je Mursko Soboto in Hodoš povezala povsem nova proga, ki je za 5,2 kilometra krajša od prvotne, na njej pa je nov predor.
Hodoš, v madžarščini Hodos
Slabih 20 minut po odhodu iz Murske Sobote ali malo več, če gre za lokalni vlak, ki ustavi še v nekaj vaseh ob poti, pripelje vlak v Hodoš.
To je izmenjevalna postaja med slovenskimi in madžarskimi železnicami, kjer je tudi obvezna menjava lokomotiv, tudi zato, ker imata državi različne električne sisteme (Slovenija ima istosmerno napetost treh kilovoltov, tako kot Italija, Madžarska pa 25 kilovoltov izmenične, tako kot Hrvaška in še nekatere evropske države).
Razmejitev električnih vodov dveh železniških uprav na postaji Hodoš – na madžarski strani je izmeničen tok z napetostjo 25 kilovoltov.
Državna meja je le nekaj korakov od zadnje kretnice postaje Hodoš. Nekajkrat na dan sem pripelje madžarski lokalni vlak, sicer pa to železniško mejo danes prečka samo vlak Citadela.
Meja z Madžarsko je le nekaj korakov naprej od zadnje kretnice na severnem koncu postaje Hodoš.
Nekoč je bila mejna postaja veliko bolj obljudena
Postaja je velika, pravzaprav vidno prevelika, ker je danes v njej veliko manj ljudi kot nekoč. Ni več madžarske mejne policije, ni več predstavnikov madžarskih železnic, celo potniške blagajne ni več.
Na mejni železniški postaji je bilo nekoč veliko več zaposlenih, bilo pa je tudi bolj živahno kot danes, tudi zato, ker je tu pred vstopom v schengensko območje potekala sistematska slovenska in madžarska mejna kontrola.
Najbrž ne bi bilo niti slovenskih mejnih policistov, a so ob našem obisku le prišli – mejne kontrole so zdaj zahvaljujoč novemu koronavirusu občasno tudi na schengenski meji.
Za prometnike, vlakovodje, premikače in preglednike vagonov slovenskih železnic pa se delo ni spremenilo: oni so še vedno tu in skrbijo, da tako potniški kot tudi tovorni promet na tej meji med državama poteka nemoteno.
Madžarska in slovenska lokomotiva v Hodošu
5