Janša z ostrimi očitki Šketi, ki zanika zahtevo za zamrznitev sredstev EU
Premier Janez Janša je v parlamentu omenil, da naj bi generalni državni tožilec Drago Šketa v Bruselj poslal pismo z zahtevo po pogojevanju oziroma zamrznitvi evropskih sredstev, kar naj bi mejilo na državni udar. Šketa je to zavrnil in zatrdil, da je evropsko glavno tožilko zgolj seznanil »z dejstvi in okoliščinami« ter nekaterimi stališči.
Janša je v odgovorih na poslanska vprašanja danes v parlamentu govoril tudi o prizadevanjih nekaterih, »da bi se sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za naslednje sedemletno obdobje, zamrznila«, kar je označil za zavržno početje.
Še zlasti kritičen je bil do pisma s tovrstno vsebino, ki naj bi ga v Bruselj poslal Šketa.
»Zdaj, ko pa smo v zadnjih dneh slišali, da je generalni državni tožilec poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev, pa moram reči, da to meji na državni udar,« je dejal Janša.
Šketa je v izjavi za medije očitke kategorično zavrnil, češ da ni niti evropski glavni tožilki Lauri Kövesi niti komurkoli drugemu »niti pisno niti ustno predlagal kakršnegakoli ukrepanja zoper Slovenijo«.
Osrednji namen pisma Kövesijevi je bil »seznanitev z dejstvi in okoliščinami ter stališči, ki so bila vsa že brez izjeme pred tem večkrat predstavljena in izražena v javnosti«, je zatrdil.
Pismo, ki ga je Šketa tudi predložil novinarjem, nosi datum 20. januarja. Teden dni pozneje je generalni državni tožilec obiskal sedež evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je s Kövesijevo razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so takrat izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.
Janša je sicer danes glede domnevnih pozivov k blokiranju sredstev za okrevanje za Slovenijo izpostavil tudi evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča in zatrdil, da iz zapisnika enega od kolegijev Evropske komisije iz julija izhaja, da se je Lenarčič pridružil »tistim, ki bi pogojevali ta sredstva«.
Lenarčič je v nedavnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju glede tega zatrdil, da slovenskega načrta za okrevanje ni nikoli nihče hotel blokirati. Je pa spomnil, da je sam že pred lanskim julijem opozarjal na nevarnost, da bi nadaljnje nefinanciranje STA in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev lahko privedlo do težav Slovenije pri koriščenju evropskih sredstev.
