Gripa je bila zadnja leta vsako zimo velik zdravstveni izziv. V sezoni 2019/20 je bilo okužb ogromno, ljudje so zaradi posledic gripe tudi umirali, stroka je opozarjala na premajhno precepljenost in po izbruhu covida-19 svarila pred nevarnostjo dvojne epidemije, torej covida in gripe, ki bi naj nam grozila lansko jesen oziroma zimo. Zanimanje za cepljenje proti gripi se je takrat povsod močno povečalo, tudi pri nas, in potem smo lahko le še čakali, kako hudo bo ...
Gripa je tako rekoč izginila
Da se v zvezi s tem morda dogaja nekaj nenavadnega, so že sredi poletja dala slutiti poročila z južne poloble, kjer zimo in z njo povezane bolezni oddelajo pred nami, saj so tam lani zabeležili 95-odstoten ali celo še večji upad števila laboratorijsko potrjenih primerov gripe. Ko naj bi ta nato udarila na severni, torej naši polobli, se je zgodilo enako. Gripe preprosto ni bilo niti za vzorec. Kar je bilo v napetih covidnih časih pravo olajšanje, a med stroko hkrati pospremljeno z veliko tesnobe. Gripa ni izginila, so opozarjali, ampak se je zgolj potuhnila, razlog za to pa tiči v številnih zaščitnih ukrepih zoper covid-19, od nošenja mask in boljše higiene oziroma razkuževanja rok do prepovedi druženja, potovanj in zapiranja družbe, vključno s šolami, kjer se virus gripe sicer z lahkoto in množično širi. To so razmere, v katerih virusu gripe preprosto zmanjka gostiteljev, da bi se lahko na široko razmahnil med populacijo.
Zatišje pred viharjem?
Nekaj podobnega se, kot kaže, dogaja tudi letos. Gripe na južni polobli v letošnji zimi, ki se tam prav zdaj končuje, spet ni bilo. Pravzaprav je je bilo še manj kot lani. Smo torej to zimo tudi mi znova varni pred njo? Stroka o tem ni povsem prepričana. In opozarja, da lahko gripa, če bodo za to obstajali pravi pogoji, znova udari z vso svojo neizprosnostjo. Pravzaprav še huje, kot smo bili vajeni v sezonah pred covidom. Vendar vsi, ki se ubadajo s to temo, priznavajo, da gre za zdaj bolj kot ne za ugibanje.
Odprtje mej in s tem povečanje števila potovanj na globalni ravni ter odprtje družbe, zlasti šol, torej enega najprijaznejših okolij do širjenja virusa gripe, so razlogi, zaradi katerih bi se lahko ta virus znova množičneje širil med populacijo. Tudi zato, ker so mnogi povsod po svetu že tako naveličani različnih zaščitnih ukrepov, da so jih pripravljeni, ne glede na posledice za svoje zdravje, pogosto tudi ignorirati.
Znanstvenike pri tem še posebej skrbi, ker ljudje niso imeli priložnosti razviti odpornosti proti virusom gripe, saj se v zadnjem letu in pol z njimi praktično niso srečevali. Ob vnovičnem stiku z njimi bi torej utegnili zboleti huje, kot bi sicer. Gre za tako imenovani covidni dolg, o čemer smo že pred tedni pisali tudi v naši reviji. Naj ponovimo, da je novozelandski epidemiolog z univerze v Otagu Michael Baker situacijo primerjal z gozdnim požarom: če leto ali dve v gozdu ne gori, se razbohoti lahko vnetljiva in gorljiva podrast, zaradi česar je naslednji požar, ki izbruhne, veliko silovitejši, kot bi bil sicer.
Tako naj bi se po mnenju stroke dogajalo z gripo, ko se bo ta spet opazneje širila med populacijo, še posebej pa naj bi bili ogroženi otroci, pri katerih je raven odpornosti, zlasti zaradi dolgih obdobij zaprtja šol in drugih omejitev druženja, še nižja kot pri večini drugih skupin prebivalstva.
Ko jo virusi uberejo po svoje ...
Zanimivo pa je, da ob tako rekoč bizarnem upadu okužb z virusom gripe po svetu večinoma ne beležijo več upada okužb z drugimi respiratornimi virusi, ki zlasti za zdravje otrok pomenijo podobno grožnjo kot gripa. Ti virusi so, tako vsaj kažejo podatki o številu obolenj, očitno sposobnejši zaobiti vse tiste virusu covida namenjene zaščitne ukrepe, ki zaustavljajo tudi širjenje virusov gripe. Na južni polobli so za povrh obolenja zaradi respiratornih virusov letos zabeležili tudi v zanje sicer neobičajnih obdobjih in nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas, saj so se naši zdravniki že spopadli s številnimi okužbami med otroki, med katerimi so mnogi potrebovali tudi bolnišnično zdravljenje, pa se sezona teh obolenj ni še niti prav začela.
V zvezi z gripo pa napovedi stroke za zdaj še izraziteje ostajajo na ravni ugibanj. Rdeča nit vseh razprav je sicer, da bo gripa prej ali slej znova udarila. In to še siloviteje kot v predcovidnih časih, saj bo zaradi zmanjšane odpornosti – ta se zaradi odsotnosti virusa gripe ni mogla ustvarjati oziroma obnavljati –za okužbo dovzetnih več ljudi.
Tokratna zima na južni polobli teh črnogledih napovedi (še) ni potrdila, kar pa ne pomeni, poudarjajo strokovnjaki, da bo tudi pri nas tako. Zato so glasni in vztrajni pozivi, da se tudi pred gripo zaščitimo s cepljenjem, saj naj bi bila to najzanesljivejša oblika zaščite pred njo.
Bo še dovolj volje za cepljenje?
Lani so ti pozivi po svetu naleteli na dober odziv, tudi pri nas, saj je zaradi velikega zanimanja ljudi cepiva celo zmanjkalo. Po podatkih NIJZ so lani naročili 270 tisoč odmerkov cepiva zoper gripo, kar je bilo skoraj sto tisoč odmerkov več kot leto poprej, pred letošnjo sezono pa so zagotovili 360 tisoč odmerkov cepiva proti gripi. Cepiva naj bi bilo torej dovolj, pravijo. Je pa še vprašanje, ali bo zanimanje za tudi letos brezplačno cepljenje tako veliko kot lani, ko nazadnje slovenski laboratoriji niso zabeležili niti enega obolelega z gripo. Da odsotnost gripe vpliva na interes ljudi za cepljenje, denimo pričajo podatki iz Avstralije, kjer se je za cepljenje letos odločilo precej manj ljudi kot sezono pred tem, ko je bila epidemija covida na začetku.
Strokovnjaki torej poudarjajo, da je cepljenje najboljša zaščita tudi v luči covida oziroma potencialne dvojne epidemije, res pa je, da o sočasnem delovanju virusa covida in gripe obstaja le malo oziroma nič raziskav, saj jih ob tako drastičnem upadu gripe ni bilo mogoče narediti.
Cepivo proti gripi, ki ga uporabljamo na severni polobli, je običajno narejeno na podlagi podatkov o najbolj razširjenih sevih virusa gripe na južni polobli. Torej morajo imeti izdelovalci cepiv glede njihove učinkovitosti tudi nekaj sreče. Glede na to, da letos o sevih virusa gripe, ki bodo potencialno razsajali pri nas, ni nobenih podatkov, bo najbrž za pravo oziroma učinkovito sestavo potrebne še nekaj več te sreče. Tudi zato, opozarjajo nekateri znanstveniki, ker nikomur ne more biti jasno, kaj se v času njegove potuhnjenosti oziroma bitke za preživetje, ko mu manjka gostiteljev, pravzaprav dogaja z virusom gripe. Ali slabi, mutira v odpornejše in hkrati tudi bolj zlovešče oblike …?
Žal je v tem trenutku neznank več kot zanesljivih odgovorov. Da poskrbite za krepak imunski sistem, je zato tudi za zaščito pred gripo ena najpametnejših stvari, ki jih lahko naredite zase, pri tem pa ne pozabite, da je strah eden tistih dejavnikov, ki najbolj negativno vplivajo na odpornost organizma.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
