Borrell je v petek v telefonskem pogovoru iranskemu zunanjemu ministru Huseinu Amiru Abdolahjanu znova izrazil "jasno in enotno stališče EU-ja, da imajo ljudje v Iranu pravico do mirnih protestov in zaščite temeljnih pravic". "Nasilna represija se mora takoj končati. Protestnike je treba izpustiti," je Borrell na Twitterju pozval Iran.
EU naj bi v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov članic odločal o uvedbi novih sankcij proti Teheranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki že en mesec potekajo po smrti 22-letne Mahse Amini po policijskem pridržanju. Kurdinjo je pridržala t. i. moralna policija, ker obvezne naglavne rute domnevno ni nosila v skladu s strogimi islamskimi predpisi o oblačenju žensk v javnosti, kar je sprožilo jezo po državi zaradi večdesetletnega diskriminatornega položaja žensk.
Vendar pa je v pogovoru z Borrellom iranski zunanji minister policijske operacije proti protestnikom označil za popolnoma legitimne in opozoril, da EU teh incidentov ne bi smel uporabiti kot izgovor za pritisk na Iran. "Nemiri, požigi in teroristične akcije nimajo več ničesar skupnega z mirnimi protesti," je, kot je objavljeno na spletni strani iranskega zunanjega ministrstva, dejal Abdolahjan.
Teheran je EU posvaril pred "ustreznim odzivom", če bo EU uvedel sankcije, pri tem pa se po navedbah nemške tiskovne agencije DPA omenja celo prekinitev diplomatskih odnosov in izgon veleposlanika EU-ja.
Teheran zanika dobavo orožja Rusiji
Iranski zunanji minister je tudi zanikal, da bi Iran dobavljal orožje Rusiji in aktivno sodeloval v vojaškem konfliktu v Ukrajini. "Z Rusijo vojaško sodelujemo, vendar ne dobavljamo orožja," je po navedbah iranskih virov dejal v telefonskem pogovoru.
Teheran vztrajno zanika poročila o dobavi in uporabi iranskih brezpilotnih letal v ukrajinski vojni, čeprav jih je potrdila tudi ruska stran.
Protesti se nadaljujejo
Medtem se protesti v Iranu kljub prekinitvam dostopa do spleta nadaljujejo. Na čelu protestov so predvsem mlade ženske, ki so v preteklih tednih vzklikale protivladna gesla, si slačile in sežigale naglavne rute ter se na ulicah uprle represivnim organom.
Eden glavnih iranskih revolucionarnih organov, Koordinacijski svet za islamski razvoj, je v odzivu na proteste ljudi pozval, naj "izrazijo svoj revolucionarni gnev proti vstajništvu in izgrednikom", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah novinarja reformističnega iranskega časopisa Šarg so oblasti ta teden objavile tudi poziv upokojenim pripadnikom Islamske revolucionarne garde, naj se zaradi "trenutnih občutljivih razmer" zberejo.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je tarča pozivov protivladnih protestnikov k smrti, medtem ljudi na ulicah opozarja, da je Islamska republika neuničljiva.
Predsednik pozval k pregledu zakonodaje
Predsednik države Ebrahim Raisi je medtem danes pozval k pregledu nekaterih zakonov, ki veljajo v državi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Pri pregledu kulturnih struktur je nujno pregledati, revidirati, posodobiti in po potrebi spremeniti zakone," je dejal Raisi in poudaril, da je za odpravo dvomov v družbi potreben dialog.
"Ugotoviti moramo tudi, ali smo dosegli zastavljene cilje, in če jih nismo, kje so težave," je dejal po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA. Po njegovih besedah bi se morali bolj osredotočiti tudi na status in priložnosti žensk. Na katere zakone konkretno misli in ali se njegova zahteva nanaša na obvezno nošenje naglavnih rut, Raisi ni povedal.
Ubitih več kot 200 ljudi
Po podatkih organizacij za zaščito človekovih pravic je bilo v protestih ubitih že več kot 200 ljudi, med njimi tudi najstnice. Amnesty International poroča, da je umrlo tudi najmanj 23 otrok.
Iranske oblasti so za nasilje obtožile domače in tuje sovražnike, vključno z oboroženimi separatisti in zahodnimi državami. Teheran zanika, da so varnostne sile ubile protestnike. Državna televizija je poročala, da je v protestih umrlo najmanj 26 pripadnikov varnostnih sil.
Oblasti so v petek napotile večje število policistov v mesto Dezful v z nafto bogati provinci Kuzestan ob meji z Irakom, v kateri živijo pretežno etnični Arabci.
Posnetki na družbenih omrežjih kažejo protestnike, ki v mestu Ahvaz pozivajo k "smrti diktatorja". Proteste so zatirali pripadniki prostovoljne milice basidž na motorjih.
Veliko policije in pripadnikov basidža naj bi bilo tudi v Zahedanu, glavnem mestu province Sistan in Balučistan na meji s Pakistanom.
Represivni organi so ta teden zatirali proteste tudi v kurdskih regijah.
Iran ima 87 milijonov prebivalcev in poleg najštevilčnejše perzijske etnične skupnosti še sedem drugih večjih. Manjšine, vključno s Kurdi in Arabci, se pritožujejo zaradi diskriminacije, ki jo Teheran zanika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje