Spoznana za krivo goljufije: »Zavestno zavajala investitorje in paciente«

Revolucionarni sistem Elizabeth Holmes, ki ni deloval

Nekdanja ameriška biotehnološka zvezda Elizabeth Holmes je bila spoznana za krivo goljufije. Vlagatelje je, kot je v ponedeljek ugotovilo sodišče, vlekla za nos v zvezi z njenim startupom Theranos, ki naj bi revolucionarno spremenil zdravstveno diagnostiko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na vprašanje novinarjev, ali se bo na razsodbo pritožila, 37-letnica ob odhodu s sodišča ni odgovorila. Grozi ji 20 let za zapahi, zaenkrat pa ostaja na prostosti. Kdaj ji bo izrečena kazen, še ni znano.

"Obsodba v tem primeru odraža krivdo Holmesove v tej veliki prevari investitorjev, za katero bo sedaj morala odslužiti kazen," je poudarila tožilka Stephanie Hinds.

Primer Holmes je odmeven, ker gre za enega redkih, ki je pristal na sodišču. Sicer je Silicijeva dolina polna mladih, inovativnih podjetij, ki pogosto zapravijo denar vlagateljev z neizpolnjenimi obljubami o revolucionarnih tehnologijah.

Porota jo je spoznala za krivo v štirih točkah obtožnice, ki so se nanašale na zavajanje investitorjev z namenom zagotoviti investiranje v domnevno revolucionaren sistem testiranja krvi. Holmes je namreč trdila, da je zasnovala pripomoček za samotestiranje, ki bi lahko z le nekaj kapljicami krvi prepoznal številne posameznikove bolezenske težave.

Primer Holmes je odmeven, ker gre za enega redkih, ki je pristal na sodišču. Sicer je Silicijeva dolina polna mladih, inovativnih podjetij, ki pogosto zapravijo denar vlagateljev z neizpolnjenimi obljubami o revolucionarnih tehnologijah.

Verjeli ji niso le vlagatelji, ampak tudi številni mediji, saj se je mladenka, ki je še pred 30. letom starosti postala milijarderka, pojavljala na naslovnicah revij kot velika tehnološka vizionarka. Njena podoba se je začela rušiti, potem ko je Wall Street Journal prvi poročal, da njen revolucionarni sistem ne deluje, kot je bilo obljubljeno.

Tožilstvo je v 11 tednov trajajočem sojenju z vrsto prič dokazovalo, da se je Holmes zavedala pomanjkljivosti njene tehnologije, a je vseeno zavestno zavajala investitorje in paciente. Med drugim je denimo lastnoročno na Theranosovo poročilo prilepila logotipe farmacevtskih velikanov Pfizer in Schering-Plough brez njunega vedenja, da bi tako povečala kredibilnost svojega podjetja.

Med pričami tožilstva so bili veliki vlagatelji v Theranos, med katerimi sta bila tudi Rupert Murdoch in Henry Kissinger, ter nekdanji prvi mož Pentagona Jim Mattis. Obramba je medtem stavila zlasti na pričanje Holmes, ki naj bi predstavila svojo iskreno vero v vizijo Theranosa. Imela je dobre namene, a je Holmesovi enostavno spodletelo, so trdili odvetniki obrambe.

Del krivde je Holmes želela pripisati tudi svojemu partnerju Rameshu Balwaniju, ki ji je pomagal voditi podjetje in naj bi jo med drugim spolno napadel. Balwani se bo sicer moral zaradi svojega ravnanja v primeru Theranos zagovarjati v ločenem sodnem postopku.

Po oceni AFP je bila na sojenju na zatožni klopi v veliki meri sama narava dela v Silicijevi dolini. Ambiciozni podjetniki pogosto sledijo pravilu, po katerem naj bi se pretvarjal, da si uspešen, dokler ti tudi v resnici ne uspe. Tako z dobrimi idejami, za katerimi pa še ne stojijo delujoče rešitve, prepričujejo investitorje v vlaganje milijard dolarjev v upanju, da jim bo s tem uspelo zapolniti vrzeli. Zaradi neizpolnjenih obljub in izgubljenega denarja se jih sicer mora zagovarjati le peščica.

-ZPRYnMG72I

SsbAuLpXqzs

PZvx79iuGYI