Pregon kriminala na škodo EU je prednostna naloga
Po vrsti različnih vladnih akrobacij in izgovorov ter po nizu pozivov tako doma kot iz tujine je vlada prejšnji teden vendarle odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi – to sta Tanja Frank Eler in Matej Oštir. S tem je padel eden od očitkov v današnji interpelaciji zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. A vlada je v predlog vrinila pridevnik »začasna« ter s tem spet poskrbela za začudenje v stroki.
Glede tega, zakaj je sklep o imenovanju Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja začasen, je vlada pojasnila, da bo tako, dokler ne bodo končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov. Čeprav še ni povsem jasno, kaj to pomeni v praksi, saj bo zdaj na potezi Evropsko javno tožilstvo, ki o kandidatih odloča, je bil z vladno potezo vsaj delno izbrisan madež, ki ga je na mednarodnem parketu zaradi zavlačevanja imenovanja dobila Slovenija.
Goljufije na škodo EU so bile in bodo tudi v prihodnje mamljive za določene prejemnike evropskih sredstev, prav zato je pomembno, da države članice vzpostavijo vse mehanizme, da zlorabe preprečijo, odkrijejo in kaznujejo. Kot nacionalni proračun se seveda tudi evropska blagajna polni iz denarnic državljanov EU, zato morajo države članice tovrstne goljufije obravnavati enako resno, kakor da bi bila neposredno oškodovana njihova država.
Pomemben dejavnik pri pregonu kriminala
Evropski delegirani tožilci so po predlogu precej pomemben dejavnik v boju proti zlorabam evropskih sredstev držav članic EU. Ker gre za zelo specifičen pregon kriminala in tudi zahteven, bo to eden od pomembnejših korakov Evropskega javnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj na škodo EU.
Kazniva dejanja na škodo Evropskih skupnosti je naša država v kazenski zakonik uvrstila novembra leta 2008. S tem pa izpolnila zadnji del obveznosti, ki ga je pred tem sprejela z ratifikacijo konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
Kakšne zastoje je neimenovanje prineslo pri pregonu sumov goljufij iz evropskih sredstev, ni znano, je pa pred časom, ko je stanje pravne države v Sloveniji preverjala skupina evropskih poslancev, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline vodjo skupine Sophie in 't Veld opozorila tudi na problematiko neimenovanja delegiranih tožilcev za evropsko javno tožilstvo.
Iz poročila evropskih poslancev, objavljenega prejšnji teden, izhaja, da jih je zanimalo tudi, kakšne zastoje pomeni pri pregonu goljufij neimenovanje. Klinetova je povedala, da je nerešenih primerov, ki naj bi jih obravnavali pooblaščeni tožilci Evropskega javnega tožilca, od 25 do 30, natančnejše ocene morebitne škode za proračun EU pa ni znala podati. Je pa razkrila, da je bilo na evropsko tožilstvo do zdaj poslanih osem zadev, pri katerih škoda presega pet milijonov evrov.
54 milijonov evrov škode za proračun EU so v zadnjem desetletju odkrili policisti
Na generalni policijski upravi se na vprašanje, ali na preiskovanje kaznivih dejanj kakorkoli vpliva neimenovanje delegiranih tožilcev, niso želeli opredeliti. Poudarili so le, da je pregon kaznivih dejanj v rokah tožilstva, ki tudi sicer praviloma usmerja predkazenske postopke.
»Policija kot organ odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi preiskuje kazniva dejanja v predkazenskem postopku in o vseh ugotovitvah obvešča pristojno državno tožilstvo skladno z določbami zakona o kazenskem postopku,« so pojasnili.
Prioriteta za policijo
»Izpostavljamo pa, da je varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU ena temeljnih prioritet dela policije na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete,« je povedal Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete. Preiskave tovrstnih goljufij so lahko zelo zahtevne in kompleksne, saj gre za specifično področje dela, kar od preiskovalcev zahteva tudi specifična znanja in izkušnje. Pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj pogosto sodeluje več akterjev, praviloma imajo zadeve lahko tudi čezmejne razsežnosti. V teh primerih se lahko začne sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, zaradi česar so preiskave lahko dolgotrajnejše. Na policiji pravijo, da se s tem ukvarjajo kriminalisti, ki so usposobljeni za preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.
Od leta 2010 je policija obravnavala skupaj 200 kaznivih dejanj goljufij na škodo EU, na tožilstvo pa so vložili 191 kazenskih ovadb zoper 572 osumljenih oseb. Škoda, ki so jo ocenili v teh primerih, presega 54 milijonov evrov.
