Zagon investicijskega cikla v lesni panogi
Minister za gospodarstvo Matjaž Han ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta podpisala še zadnje pogodbe v okviru javnega razpisa za investicije v lesnopredelovalna podjetja. Skupaj sta ministrstvi s 37 milijoni evrov državnih sredstev spodbudili pomemben investicijski cikel v slovenski lesnopredelovalni industriji za 85 milijonov evrov.
»S tem bomo podprli 62 investicij v lesnopredelovalnih podjetjih. S tem investicijskim ciklom bomo povečali produktivnost in kapacitete slovenskih podjetij za predelavo lesa in intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so notranje in stavbno pohištvo, leseni objekti, hiše,« je povedal Han. Za spodbujanje večje predelave lesa je bilo 28 milijonov evrov namenjenih iz načrta za okrevanje in odpornost ter devet milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe.
Podjetje Solis bo s prejetimi sredstva povečalo proizvodne zmogljivosti. Direktorica Kaja Zoran Ledinek je dejala: »S postavitvijo skobeljne linije bomo pridobili večje proizvodne kapacitete, še boljšo kvaliteto produktov, proces bo popolnoma avtomatiziran in digitaliziran, delo pa bo potekalo na višji ravni.« Pri proizvodnji bodo uporabili že rabljeno surovino in s tem prispevali k trajnostnemu gospodarjenju z materiali. »Nameravamo doseči najmanj 80-odstoten izkoristek materiala,« je poudarila.
Stanje in cilji panoge
Slovenska primarna predelava lesa in proizvodnja pohištva je leta 2021 v 2500 podjetjih zaposlovala dobrih 13.000 zaposlenih in ustvarila 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. V primerjavi z letom 2010 so se prihodki od prodaje povečali za 60 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 96 odstotkov na 42.363 evrov.
Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še velik potencial za nadaljnji razvoj lesnopredelovalne panoge: »Naš glavni izziv je zagotoviti ustrezno preskrbo lesnih podjetij z lesno surovino ter večjo predelavo domačega lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo – tudi z uporabo lesa pri gradnji,« je pojasnil Han. Bojan Kumer pa je poudaril, da podnebni cilji Slovenije med ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prepoznavajo pomembnost lesne biomase: »Bogatost Slovenije z gozdovi daje potencial za trajnostno izkoriščanje lesa, ki kot pomemben material in energent omogoča razvoj biogospodarstva in razvoj obnovljivih virov energije.«
Slovenska industrijska strategija do 2030 načrtuje povečanje prihodkov v tej panogi na 2,5 milijarde evrov, povečanje predelanega okroglega lesa v izdelke za neenergetsko rabo z 1,6 milijona kubičnih metrov leta 2021 na tri milijone kubičnih metrov leta 2030, povečanje števila zaposlenih na 15.000, doseči vsaj 50-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah (po trenutni uredbi je obvezen 30-odstotni delež).
Država bi si morala za doseg teh ciljev prizadevati, da več domače hlodovine proda že predelane z višjo dodano vrednostjo. Od leta 2017 se izvoz okroglega lesa zmanjšuje. A leta 2016 je izvoz dosegel vrh zaradi velikih količin lesa, ki se je spravljal po žledu leta 2014. Medtem pa se povečuje uvoz okroglega lesa.Tako kot druge surovine se je lani podražil tudi les. Lani je bilo odkupljenega za 67,5 milijona evrov okroglega lesa iz zasebnih gozdov oziroma za okoli 13 odstotkov več kot v letu pred tem, čeprav je bila količina odkupa nižja kot leto prej.
