Cerkniško jezero je zaradi izrazite suše v zadnjem obdobju prvič po 18 letih povsem izsušeno. Septembra se je vodna bilanca spustila kar 22 metrov pod površje. Prvič po 18 letih je presahnil tudi vodotok Stržen. Prav na tem vodotoku so nedavno končali dela in ga podaljšali za štiri kilometre ter s tem vrnili v naravno stanje. Dolga leta so namreč prebivalci okolice Cerkniškega jezera želeli pridobiti več obdelovalnih površin, zato so spreminjali in izsuševali vodotoke v okolici jezera. Žal se močvirsko območje ni izkazalo primerno za kmetovanje, zato so se zdaj odločili, da bodo nekatere izsušene predele vrnili v prvotno stanje.
Kot so sporočili iz Notranjskega parka, ki bedi nad jezerom, so Strženu vrnili štiri nekdanje okljuke, s tem pa dobili tudi večjo prostornino vode ter več prostora za razvoj živali in rastlin. »Izvajalci del so že pred dvema letoma previdno ponovno izkopali nekdanje okljuke v zgornjem delu Stržena. Po izlovu rib in rakov iz izravnane struge in selitvi teh živalic v okljuke so gradbeni delavci iz ravne struge izčrpali vodo,« so sporočili in dodali, da so suh, mrtev kanal zasuli z zemljino, ki se je nabrala pri izkopu okljukov. »Z njo je bilo pred odhodom gradbene mehanizacije zdaj že nekdanje delovišče poravnano in sanirano. Voda Stržena spet teče po izvirnih vijugah.«
Na novo odganja trsje in drugo jezersko rastlinje
»Vsa naša strokovna predvidevanja so se izkazala za pravilna kljub vsem dvomljivcem. Že deset dni po tistem, ko so gradbeni stroji končali dela in se odpeljali, je območje delovišča začelo spet zeleneti. Povsod odganja novo trsje in drugo jezersko rastlinje,« ne skrivajo navdušenja nad pozitivnimi rezultati, hkrati pa dodajajo, da v novih okljukih Stržena že plavajo množice ribjih mladic, prav tako so si v bregovih domove ustvarili raki, kar kaže na povečano samočistilnost vode.
O pozitivnih učinkih renaturacije pripovedujejo tudi cerkniški ribiči, saj je bil s sanacijo dosežen še eden od ključnih ciljev, in sicer upočasniti presihanje vode v sušnih obdobjih leta. Voda po okljukih teče počasneje kot po ravni strugi, zato do požiralnikov v spodnjem delu jezera pride pozneje in počasneje izginja. »Letos je prav zato spomladi presahnilo le Rešeto, zato so ribiči ribe reševali le tam. Pred renaturacijo je veljalo: ko merilna postaja Dolenje Jezero kaže vodostaj v višini 130 centimetrov, bo vodonos v dveh dneh presahnil. Spomladi letos pa ob vodostaju 130 centimetrov voda v vodonosu ni presahnila kar sedem dni. Reševanja rib tu ni bilo, saj je jezero sedmi dan namočil dež.«
Prav tako je ekipa Notranjskega parka z renaturacijo želela rešiti ekosistem in dati naravi več prostora. »V okljukih ga bo več za ribe in rake ter vodno rastlinje, saj je Stržen zdaj daljši. Več bo tudi obalnega rastja, za Cerkniško jezero tipičnega trsja, po lokalno tršce. Posledično bo tu več hrane za ptice in druge živali, življenjski krog bo tu spet tekel kot nekoč,« so povedali in dodali, da so koristi pridobili tudi številni domačini. »Izravnava struge pred stotimi leti je namreč številnim presekala zemljišča in jim močno otežila dostop do njih. Z vrnitvijo struge v prvotno obliko so ti lastniki spet dobili enostavne dostope, saj so meje zemljišč spet skladne s katastrom.
Poseg pritegnil pozornost evropske stroke
Notranjski regijski park je v letu 2009 izvedel pilotno obnovo zgornjih delov vodotokov Goriški Brežiček in Tresenec. »Ta dva vodotoka smo v naravne okljuke preusmerili na skupni dolžini 1,2 kilometra in danes, 12 let pozneje, na območju ni videti nobenih sledov gradbenega posega, saj je tamkajšnja narava zaživela v polnem obsegu.« Vse od takrat je Notranjski regijski park aktivno iskal možnosti finančnih virov za nadaljevanje obnove v preteklosti izravnanih vodotokov. »Uspelo nam je leta 2016, ko je mehanizem Life izmed 260 prijavljenih podprl 42 projektov, tudi našega – projekt Life Stržen za vrnitev okljukov Stržena,« so še povedali. Kot je dejala Irena Likar, ki je v Notranjskem parku vodila projekt renaturacije na območju Ključev (Life Stržen), je bilo pogumno in zgodovinsko dejanje, da se je park lotil obnove v preteklosti izravnanih vodotokov na Cerkniškem jezeru, nazadnje glavnega in največjega, Stržena. »Izvedba del je bila močno odvisna od vremena in posledično vodostaja jezera. Posegi so se izvajali v izjemno občutljivem okolju in prvič na svetu na presihajočem jezeru,« je povedala Likarjeva in dodala, da je izvedba posega zbudila zanimanje številnih strokovnjakov in naravovarstvenih institucij z različnih koncev Evrope, ki se prav tako soočajo z negativnimi posledicami izravnav rek in vodotokov.
