Finski zunanji minister Pekka Haavisto je danes na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato.

Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dopoldne dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše.

Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu.

Po besedah Stoltenberga gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva, ki ravno danes praznuje 74. rojstni dan. 4. aprila 1949 je bila namreč podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.

Predsednik nove članice Nata Sauli Niinistö pa je ob tem poudaril, da se za Finsko končuje obdobje vojaške nevtralnosti in začenja novo. 

Dejal je, da bo Finska kot članica zavezništva prispevala h kolektivnemu odvračanju in obrambi. Ob tem je zagotovil, da bo zanesljiva partnerica, ki krepi regionalno stabilnost.

"Članstvo ni uperjeno proti nikomur, prav tako ne spreminja temeljev ali ciljev finske zunanje in varnostne politike. Finska je stabilna in predvidljiva nordijska država, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov," je še povedal finski predsednik.

Spomnil je, da je Finska maja lani za članstvo zaprosila skupaj s Švedsko, in poudaril, da finsko članstvo v Natu ni dokončano brez švedskega vstopa. Finska si bo še naprej prizadevala za to, da bi tudi sosednja država postala članica Nata, je dejal Niinistö. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo julija na vrhu zavezništva v Vilniusu.

Po nagovorih generalnega sekretarja Nata in finskega predsednika so ob zvokih finske himne pred poslopjem Nata v Bruslju dvignili finsko zastavo.

Slovenija pozdravlja vstop Finske v Nato

Vstop Finske v Nato je pozdravila tudi slovenska politika. "Kolektivna obramba je danes še močnejša. Prepričana sem, da bomo okrepljeni še lažje omejevali dejavnike, ki prispevajo k osebni in družbeni ranljivosti," je zapisala predsednica Nataša Pirc Musar.

"Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam je danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska," pa so na vladnem računu na Twitterju povzeli besede premierja Goloba.

Pričakovanje, da se bo zavezništvu kmalu pridružila tudi Švedska, je v čestitki izrazila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. "Najpozneje bi se to moralo zgoditi na vrhu zveze Nato v Vilniusu," je sporočila.

Slovenijaje sicer članica zveze Nato od 29. marca 2004, potem ko je članstvo na referendumu podprlo 66,08 odstotka volivcev. Med drugim so izpostavili, da je članstvo v Natu okrepilo varnost in prispevalo k dolgoročnemu razvoju Slovenije.

Velika sprememba za Finsko, Švedska še čaka

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je tako danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.

Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.

Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.

Švedska, ki je za članstvo zaprosila skupaj s Finsko, bo morala medtem zaradi zadržkov Madžarske in Turčije na vstop v Nato še počakati. Finski minister Haavisto je ameriškemu kolegu Blinknu takoj po sprejetju v Nato predal dokumente o ratifikaciji švedskega pristopnega protokola.