Odziv ekonomistov: javnofinančno drage in težko uresničljive prioritete

Ekonomsko gledano je parafirana koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, SD in Levica veliko bolj leva in manj sredinska, kot bi na prvi pogled odražalo razmerje glasov strank, meni ekonomist Marko Pahor. Veliko prioritet vidi kot javnofinančno drage in zato verjetno neuresničljive. Zelo je po Pahorjevih besedah poudarjena socialna komponenta, pri čemer, kot opozarja, živimo v državi z eno najvišjih stopenj socialne varnosti in najnižje neenakosti v svetu.

Glede javnih financ je po oceni profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete nekaj precej nevarnih točk. Omenja uvajanje progresivne obdavčitve premoženja. "Dejstvo je, da je v Sloveniji premoženje proporcionalno podobdavčeno, a progresija pri premoženju je precej unikatna rešitev," pojasnjuje.

Obljube o prenovi sistema plač v javnem sektorju lahko medtem po njegovem mnenju pomenijo hudo obremenitev za proračun, saj take reforme ni mogoče vzdržno izvesti brez znatnega povečanja mase plač, eksplicitno omenjanje "spregledane plačne skupine J" pa da kaže na pomanjkljivo znanje, saj lahko tudi v plačni skupini J plače sežejo do 57. plačnega razreda.

Razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini po njegovem mnenju "morda ni nekaj, kar bi res spadalo v koalicijsko pogodbo". Novela je sicer, kot pravi, slaba in ne naslavlja pravih problemov, a prava pot bi bila zapis o vnovičnem noveliranju ali spremembi dohodninske zakonodaje.

Reforma pokojninskega sistema je v koalicijski pogodbi dobro zastavljena, a dopušča široke interpretacije, medtem ugotavlja Pahor. Točka o dostojnih pokojninah ima po njegovih navedbah "zanimivo varovalko" v besedni zvezi izpolnitev pogojev finančne vzdržnosti, kar da pušča veliko prostora za interpretacije in morebitne spore v koaliciji. Zelo pa pohvali ukrepe za aktivacijo upokojencev.

Glede dodatnih virov za pokojninsko blagajno prek upravljanja državnega premoženja koalicijski pogajalci po Pahorjevem mnenju očitno precenjujejo velikost tega premoženja, saj tudi ob njegovi zelo dobri donosnosti prihodki zadoščajo za manj kot desetino trenutnega primanjkljaja, ki ga v pokojninski blagajni nadomešča proračun.

Spodbudne se mu zdijo zaveze glede spodbujanja podjetništva, čeprav mu ni jasno, na kakšen način in od kje bodo viri financiranja. S stališča stranke Levica se mu odstavki na temo ekonomske demokracije zdijo razumljivi, a ti razumljivo povzročajo tudi strah med podjetniki.

Na področju zdravstva Pahor omenja postopno povečanje obsega javne porabe za zdravstvo na 12 odstotkov BDP. To se mu z vidika javnih financ zdi izjemno visoka in verjetno nerealna številka.

Kovač pogodbo označil za recepturo za ekonomsko katastrofo

Precej močnejši odziv je besedilo koalicijske pogodbe sprožilo pri Pahorjevemu kolegu Kovaču. Ta je "hkrati šokiran in globoko razočaran". "Namesto prejšnjega desnega populizma dobivamo zdaj očitno ekstremno levi populizem," ugotavlja.

Predlagana koalicijska pogodba po njegovem mnenju predstavlja primer "pravega, sicer popolnoma preživetega, centralno-planskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov, morebitna uveljavitev takšne koalicijske pogodbe pa je prava receptura za ekonomsko katastrofo".

Koalicijska pogodba se po Kovačevih opozorilih večinoma posveča vseobsežnemu prerazdeljevanju in ekstremnemu povečevanju javnih izdatkov, obsežnemu dvigovanju davkov, reguliranju celotnih gospodarskih sektorjev in družbenih podsistemov, nadaljnjemu nesmiselnemu povečevanju že tako toge delovne zakonodaje in uvajanju "nekakšnega centralno-planskega državnega zdravstva".

Z vidika liberalnih zahodnoevropskih standardov predstavljajo takšni načrti bodoče vladne koalicije za Kovača veliko razočaranje, saj pogodba ne posveča skoraj nobene pozornosti izboljševanju poslovnega okolja, zmanjševanju administrativnih bremen in vsesplošne prekomerne normiranosti, povečevanju produktivnosti in dodane vrednosti, ter doseganju vzdržne in vključujoče gospodarske rasti.

Posledice uveljavitve takšne populistične koalicijske pogodbe bi bile po njegovem prepričanju kmalu vidne v obliki usihanja gospodarske rasti, eksplozije javnega dolga, nadaljnjega povečevanja strukturnih neravnovesij in brezposelnosti, nadaljnjega zaostajanja za najrazvitejšimi državami ter bega možganov in kapitala.

Odzvali so se tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije 

Po pregledu osnutka koalicijske pogodbe ugotavljamo, da se obetajo dodatne obremenitve gospodarstva. Ob tem v OZS opozarjamo, da slovensko gospodarstvo potrebuje, zlasti v luči zaostrenih geopolitičnih razmer, energetske krize in dviga cen surovin, stabilno poslovno in ugodno davčno okolje. "V OZS podpiramo nakazane spremembe v luči večje varnosti davčnih zavezancev, preglednosti, predvidljivosti in hitrosti postopkov ter poenostavitve sistema obdavčitve za obrtne dejavnosti, nikakor pa ne pristajamo na dodatno obremenitev in obdavčitev malega gospodarstva," ob tem pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh.

Razveljavitev določb zakona o dohodnini (v smislu trenutno veljavnih ukrepov nižje obdavčitve kapitala in možnosti sintetične obdavčitve, bonitet za električna vozila in olajšav) je po njihovem mnenju napačna. "S strani članov zaradi negotovosti na davčnem področju in morebitnih posegov na to področje že prejemamo zaskrbljene klice. Prav tako ne podpiramo dodatne progresivne obdavčitve premoženja, saj bo to onemogočilo vlaganja in razvoj podjetij tako v zeleni in digitalni prehod kot tudi v delavce in delovno okolje, kar so cilji nove vlade."

Na davčnem področju pričakujejo oblikovanje sistema, ki bo zagotavljal odpravo davčnih ovir za čezmejne gospodarske dejavnosti, privabljal svež kapital in omogočal konkurenčnost znotraj in zunaj meja Slovenije. Na delovno-pravnem področju podpirajo dostojno plačilo za opravljeno delo, vendar ne podpirajo poseganja države v pogodbeno določitev plače, ki mora ostati v domeni posameznega delodajalca. Enako velja za morebitno krajšanje delovnega časa, ki mora biti prepuščeno (kot že sporazum nakazuje) posameznemu delodajalcu in njegovi konkretni situaciji.

Ob tem opozarjamo, da poseg v opredelitev delovnega razmerja in razloge za zaposlovanje za krajši delovni čas (vključno z zaostrovanjem pogojev za slednje) v dani situaciji nikakor ne more biti upravičeno, če upoštevamo, da je gospodarstvo pred obdobjem recesije, obenem pa se podjetja že vrsto let soočajo s pomanjkanjem delavcev.

"Pozdravljamo ukrepe za preprečevanje socialnega dampinga in nelojalno konkurenco pri zaposlovanju tujih delavcev v Sloveniji. Glede na trenutno situacijo na trgu dela pa je nujno čimprej urediti olajšanje pogojev za zaposlitev tujih delavcev, ki lahko zapolnijo vrzeli na trgu dela. Preurediti je treba sistem prekvalifikacij na način, da ta ustreza realnim potrebam gospodarstva. Zgolj prenova šolskega sistema ne bo zadostovala," poudarja Meh.

Poudarek na vzpostavljanju poslovnega okolja za solastništvo zaposlenih v podjetju se jim zdi pretiran, a mu ne nasprotujejo.