V bolnišnice vse 'razpoložljive moči', Krek na pomoč poziva tudi zaposlene na NIJZ

V bolnišnice bodo na pomoč prišli pripadniki civilne zaščite, najverjetneje tudi vojaške zdravstvene enote, neuradno bi lahko tako pridobili 60 medicinskih sester,  dijaki in študentje zdravstvenih šol in medicine ter zaposleni pri koncesionarjih, zasebnikih in v javnih zdravstvenih domovih. Direktor NIJZ  Milan Krek je k pomoči pozval tudi zaposlene na inštitutu. 

Kot je povedal Janez Poklukar, je bilo zjutraj kar 212 bolnikov s covidom-19 v enotah intenzivne terapije. Zaradi močnega porasta so se ob današnji koordinaciji – te so uvedli v začetku tedna – dogovorili, da se bodo kapacitete povečale s 213 na 234 intenzivnih postelj. Hkrati so zaradi vse večjih potreb po navadnih posteljah za covidne bolnike tudi te kapacitete povečali s 750 na 837 postelj.

"Verjamemo, da s temi posteljami ne bomo zdržali do ponedeljka, tako da bo že v petek naslednji koordinacijski sestanek covidnih bolnišnic, na katerem se bomo dogovorili o nadaljnjem širjenju kapacitet, da bomo zdržali čez vikend," je dejal minister. Izpostavil je tudi aktivnosti, vezane na večanje kapacitet za bolnike, ki prebolijo covid-19 in jih ni mogoče odpustiti v domače okolje.

V tem tednu so v covidnih bolnišnicah uvedli koordinatorje, ki so zadolženi za ugotavljanje in spremljanje potreb po kadru, ki jih javljajo na ministrstvo za zdravje. Trudijo se aktivirati vse zdravstvene delavce v državi, "da bi zmogli zadostiti zdravljenju vseh covidnih in tudi necovidnih bolnikov ter preprečiti zlom duha našega zdravstva", je dejal minister.

Tega so se lotili tako, da so postavili šest koordinacijskih enot, ki pokrivajo vse segmente zdravstva. To so covidne bolnišnice, necovidne bolnišnice, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, koncesionarji in zasebniki ter skupina inštitutov.

"Poleg tega se dogovarjamo še z ostalimi deležniki v zdravstvu," je dejal minister. Vlada je danes na seji sprejela sklep, s katerim se za pomoč bolnišnicam in socialnovarstvenim zavodom aktivira civilna zaščita. "Dogovarjamo se z Rdečim križem Slovenije in računamo tudi na aktivacijo vojaške zdravstvene enote v naslednjih dneh," je napovedal minister.

Pojasnil je, da skušajo aktivirati tudi zdravstvene delavce, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Zahvalil se je srednjim šolam, ki prilagajajo svoje kurikulume in spreminjajo način praktičnega izobraževanja. "Močno aktivni so tudi študentje, ki se vključujejo v redno delo covidnih bolnišnic," je dejal Poklukar.

"Vesel sem odziva, kajti dobili smo ga iz vseh delov družbe – civilna zaščita, Rdeči križ, študentje, dijaki, koncesionarji, zasebniki, vsi so se pomembno odzvali in verjamem, da bomo v naslednjih dneh tudi s pridružitvijo vojaške zdravstvene enote mobilizirali praktično vse, kar imamo v tem trenutku v Sloveniji, da bi popolnili ekipe v zdravstvu," je poudaril.

Na vprašanje, ali je popolno zaprtje družbe še vedno možno, je Poklukar odgovoril, da so razmere v bolnišnicah kritične. "Če bomo vsi skupaj in vsak posebej odgovorni ter se bomo cepili, hkrati pa izvajali ukrepe, verjamem, da današnja manjša številka na novo okuženih ni bila samo prva lastovka, ampak bo iz tega sledilo pomembnejše znižanje epidemioloških številk v naslednjih dneh, kajti samo to je tisti trend, ki bo zmanjšal dnevni priliv v bolnišnice, in od tega bo odvisno, kakšni bodo nadaljnji pogledi na epidemijo covida-19 in ukrepe," je izpostavil.

Zmanjšan pritisk na bolnišnice pričakujemo šele teden dni po umirjanju epidemiološke situacije

Infektologinja Mateja Logar je opozorila, da je stanje v bolnišnicah zaradi slabe epidemiološke slike v populaciji izjemno resno. Zmanjšan pritisk na bolnišnice pričakujejo sedem dni po umirjanju epidemije, na intenzivnih oddelkih pa šele 10 dni kasneje. O učinkih zadnjih ukrepov še ne moremo govoriti, saj so v veljavi premalo časa, je še povedala.

"Število bolniških postelj je na kritičnih mejah in z vsakodnevnimi napori skušamo zagotoviti bolniške postelje za vse bolnike," je na današnji vladni novinarski konferenci povedala vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Logarjeva. Dodala je, da so postelje v intenzivnih enotah omejene, povečujejo jih lahko le do določenega števila, ob tem pa se že sedaj zatika pri kadru.

Zdravstveni sistem bo po besedah Logarjeve kmalu na kritični točki, in če se breme bolezni ne bo kmalu zmanjšalo, se lahko zgodi tudi katastrofa v zdravstvu. "Nihče v zdravstvu si ne želi, da bi bil postavljen v pozicijo, ko bi se moral odločiti, koga bo priključil na aparat za mehansko predihavanje, in koga ne. Vse moči moramo zato usmeriti v to, da čim prej dosežemo vrh krivulje in nato padanje okužb v populaciji," je pozvala.

Virus ne izbira

Po njenih besedah smo se v skoraj dveh letih epidemije covida-19 naučili, da novi koronavirus ne izbira in da bo izkoristil vsako možnost, da se bo širil. Poudarila je, da je trenutno res pomembno, da vsak izmed nas razume, zakaj so ukrepi, ki niso usmerjeni proti ljudem, ampak proti virusu.

Eden izmed najpomembnejših ukrepov je še vedno cepljenje proti covidu-19, ki tudi če ne prepreči vseh blagih oblik bolezni, prepreči večino hudih potekov, ki pripeljejo do hospitalizacije ali celo zdravljenja v intenzivni enoti, je bila jasna. Osnovni ukrepi so ob tem učinkoviti toliko, kolikor jih upoštevamo. Med drugim je spomnila na pomen vzdrževanja zadosten medosebne razdalje in prezračevanja, ki v prostoru zmanjša koncentracijo virusa in s tem možnost okužbe.

Opozorila je, da so osebe najbolj kužne en dan pred pojavom simptomov, zato je preventivno testiranje na okužbo z novim koronavirusom tako pomembno. Pojasnila je tudi, da imajo cepljeni z rizičnim stikom v družini oz. domačem okolju, še vedno veliko tveganje, da zbolijo. Po njenih besedah je epidemiološka stroka priporočila, da se v takem primeru cepljeni brez simptomov testirajo s hitrim antigenskim testom takoj, ko izvejo, da je nekdo v družini okužen, ob prvem pojavu najmanjših simptomov pa se morajo samoizolirati in naročiti na PCR-testiranje.

Klinika Golnik v več kot 40 odstotkih namenjena bolnikom s covidom-19

Na Kliniki Golnik so za bolnike s covidom-19 mobilizirali 10 postelj na intenzivnem in 45 postelj na navadnem oddelku, kjer imajo še nekaj rezerve za postavitev dodatnih postelj. Več kot 40 odstotkov kapacitet bolnišnice je namenjenih covidnim bolnikom, je ob današnjem obisku ministra za zdravje povedal direktor klinike Aleš Rozman.

Pojasnil je, da je večina covidnih postelj že zasedenih. Trenutno je osem bolnikov na intenzivnem in 42 na navadnem oddelku. Približno 80 odstotkov oseb na intenzivnem oddelku ni cepljenih proti covidu-19, na navadnem oddelku pa je necepljenih okoli 65 odstotkov.

Za razliko od drugega vala se na Kliniki Golnik sedaj ukvarjajo tudi s številnimi okužbami z običajnimi sezonskimi virusi oziroma poslabšanji stanj, ki jih ti prinašajo kroničnim bolnikom, ki imajo že sicer težave s pljuči. Tako je tudi preostali del bolnišnice, v kateri izvajajo še diagnostiko in terapije za bolnike z rakom, zelo zaseden.

"Trenutno smo zadeve še nekako obvladali, kader je ves na deloviščih, dopustov praktično nimamo. Vpoklicali smo tudi nekaj koncesionarjev iz okolice in dobili nekaj kadrov iz zdravstvenih domov, od koder sedaj napotujejo dodatne okrepitve. Tako situacijo nekako obvladujemo, s strahom in tesnobo pa pričakujemo naslednji teden ali dva, ko se pričakuje vrh okužb," je dejal Rozman.

Pojasnil je, da so rezerve izčrpali. "Kaj se bo naprej dogajalo pa je težko predvideti. Morali bomo sproti na nek način tudi improvizirati, če ne bo drugače," je dejal. Ozko grlo je predvsem intenzivni oddelek, na katerem bodo po Rozmanovih besedah potrebovali vso pomoč, ki jo lahko dobijo, saj so s kadrom, ki so ga imeli na razpolago naredili vse, kar se je dalo.

Poleg tega velja, da kader, ki priteka v bolnišnico od drugod, ni vešč dela na intenzivnem oddelku in se ne znajde v tem okolju. "To je podobno, kot bi področnega električarja dali v kontrolno sobo Jedrske elektrarne Krško," je opisal Rozman.

Na intenzivnem oddelku za enega bolnika preko 24 ur trenutno skrbita manj kot dve sestri. Na navadnem oddelku pa tim osmih diplomiranih sester in 12 srednjih sester v 24 urah skrbi za 30 bolnikov, kar pomeni, da je v službi hkrati okoli tretjina tega osebja.

Na pomoč so prišli študentje in dijaki, ki lahko opravljajo enostavnejša dela, in ne morejo nadomestiti usposobljenih in veščih medicinskih sester in zdravnikov. "Jih pa seveda z veseljem uporabimo za lažja dela, tudi za pomoč pri komunikaciji s svojci, na kontrolnih točkah, za jemanje brisov in podobne stvari," je navedel Rozman.

Pričakuje tudi pomoč iz primarnega zdravstva, saj so se nekateri zdravstveni domovi že odzvali, odzvala se je tudi Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Tako na Golniku v naslednjih dneh pričakujejo še od pet do 10 novih medicinskih sester.

"Mi bomo dali od sebe vse, kar lahko naredimo za bolnike, upam pa, da bo tudi prebivalci razumni in bo tudi sami naredili vse, kar je možno, da se okužbam in ostalemu tveganemu vedenju, ki bi jih lahko pripeljalo v bolnišnico, izognejo, da bomo nekako zmogli in da bodo vsi, ki nas potrebujejo, oskrbljeni," je poudaril.

Ljudi je pozval, naj se v teh časih držijo znotraj svojih mehurčkov, omejijo število stikov in ne hodijo na zabave ali večja druženja. Takrat, ko se izpostavljajo zunanjemu okolju, pa naj upoštevajo ukrepe, kot so nošnja mask, razkuževanje in ohranjanje razdalje, da se v čim večji meri izognejo prenosu okužb. Hkrati je Rozman vse, ki se za to še niso odločili, pozval tudi k cepljenju.