Nekdaj vrhunski nogometaš je danes brezdomec in 'žalosten pijanec'

Leta 1967 rojeni Paul Gascoigne je v svoji bogati nogometni karieri zastopal barve Tottenhama, Lazia, Rangersov, Middlesbrougha, Evertona in Newcastla. Na 363 klubskih tekmah je dosegel 63 golov, v dresu angleške reprezentance pa je na 57 tekmah dosegel 10 zadetkov.

Vsekakor kariera, ki je vredna občudovanja. Veljal je za vezista, polnega trikov in navdiha, a vprašanje je, kako dober bi šele bil, če se ne bi prepustil svoji temačni strani. Njegove težave z alkoholizmom so dolgo bile skrite, ko so bruhnile na površje in v zavest širše javnosti, pa so postale neizogiben del njegove javne podobe.

"Včasih sem bil vesel pijanec. Zdaj nisem. Zdaj sem žalosten pijanec. Ne pijem zunaj, ampak doma. Ljudje poznajo Paula Gascoigna, ampak 'Gazze' ne pozna nihče. Tudi sam ga včasih ne poznam. Dolga leta sem bil žalosten, saj sem zaradi poškodb kolena izgubil štiri leta nogometa. V nasprotnem primeru bi za angleško reprezentanco nastopil na 100 tekmah," je v podkastu High Performance dejal Gascoigne.

"Ko sem resnično žalosten, v roke primem alkoholno pijačo, da se spravim v dobro voljo. Mislim, da trenerjev, soigralcev in navijačev nisem pustil na cedilu. Ko sem nehal igrati, sem zaradi alkoholizma na cedilu pustil predvsem samega sebe," je dodal.

Alkoholizem je zahrbtna bolezen in očitno ga še vedno ni prebolel. Posledice dolgoletnih težav pa so tudi finančne narave. Gascoigne je namreč priznal, da je pri 56 letih starosti ostal brez vseh nepremičnin. Zdaj živi pri svoji agentki Kate Davies na jugu Anglije. "Pred nekaj leti sem s solzami v očeh poklical Kate. Po vsem, kar smo jaz in ljudje okoli mene doživeli. Po zaporu, odvajanju od alkohola in prepovedanih substancah, jemanju kokaina s straniščnih školjk so me prosili, da postanem ambasador svoje države. Nisem vedel, ali naj se smejim ali jokam. Ko sem bil ambasador, sem bolj malo govoril o nogometu, veliko več o norih stvareh, ki sem jih nekoč počel. Moral sem ljudi nasmejati," je svojo nenavadno pot opisal Gascoigne. Ali bo konec njegove poti žalosten ali srečen, bomo še videli, v spominu pa nam bodo vedno ostale njegove vragolije na nogometnih zelenicah.